Bagan je sicer res izredno lep, a dnevna lepota po
takem jutru kar malo zbledi.
Tudi tokrat ni bilo drugače in moje videnje ostaja
enako.
Še leto nazaj si do oddaljenih templjev lahko prišel zgolj s kolesom ali s kočijo, lani pa so okolico preplavila t.i. e-kolesa. V bistvu gre bolj za male skuterje na električni pogon, ki moooooooočno olajšajo premagovanje poti po slabih poteh pod vročim soncem. Pravzaprav je sedaj premikanje prav prijetno.
Iz
izkušenj sem vedel, da je tudi za sončni zahod potrebno dovolj zgodaj zavzeti strateške pozicije in res smo si jih priborili v prvi vrsti, a sem bil zaradi množice turistov vseeno malce slabe volje (hmm, ker nisem vedel kaj vse me še čaka v Kambodži in na Kitajskem).
Kaj pa vem. Meni sončni zahodi v Baganu nikoli niso bili nič posebnega.
Veliko bolj so mi bili všeč prizori, ko so se pastirji z živino, skozi sijoči prah, vračali domov.
Še "zgodovinski" posnetki:
KLIK
Ni komentarjev:
Objavite komentar