Kaotično kaotična kaotičnost

Šaljiv napis na majici, a hkrati vsa resnica o vietnamskem prometu.
Edino 100% prometno pravilo je, da ni pravil. Vožnja skozi rdečo semaforsko luč je še najmanjši problem in ob relativno počasni vožnji po mestih verjetno ne zahteva veliko nesreč.

Pri mojem prvem obisku Hanoija, pred 21 leti, je bila podoba skoraj povsem enaka - malo več koles, kakšen avto manj, kaotičnost pa identična. Kot potnik na cyclu sem bil pogosto prepričan, da bo zavoj iz ulice moj zadnji v življenju ali da bom v najboljšem primeru končal v bolnici. Kot pešec sem se držal za glavo in bil prepričan, da je nemogoče priti na drugo stran ceste...

A sčasoma sem ugotovil, da  gre, ni lahko, niti preprosto, a gre. Predvsem je treba pozabiti na vse evropske vzorce glede prometa in ja, enako velja tudi za balkanske... pa, saj poznate terminologijo športnikov, vedno je treba biti 110% skoncentriran.

Se še spomnite: "There are nine-million bicycles in Beijing...."
Nekaj podobnega velja za motorje v Hanoiju ;)
Ok, malo pretiravam, a po ocenah (po celotnem Vietnamu je poleg uradno registriranih še na stotisoče, menda celo bistveno več, neregistriranih motorjev) jih je v Hanoiju okrog pet milijonov, v državi pa je številka že blizu štiridesetici.
So predeli mesta, kjer vožnja po širokih, večpasovnih ulicah niti ni tako naporna (ja, še vedno velja 110% skoncentriranost). V mestnem jedru pa je zelo utrujajoča, še sploh, če moraš poleg vsega paziti še na navigacijo.
Ja, izsiljeval sem prednost, vozil v nedovoljeno smer po enosmernih ulicah, prevozil tudi kako rdečo luč, a se vseskozi neskončno trudil, da sem zlil z okolico. Na srečo se vsaj z izgubo moškega ponosa nisem obremenjeval, ko so me prehitevala dekleta na šibkejših motorjih.

Zelo kaotično, močno onesnažen zrak, ful naporno in utrujajoče, a z veseljem bi še enkrat ponovil. Pravzaprav komaj čakam, da se vrnem.