S sendvičem v roki

Moji bližnji vedno trdijo, da sem glede hrane zelo izbirčen, a jim oporekam, ker jem vse razen....
No, tu se pa začne doooooooooooolg seznam ;) na vrhu katerega je definitivno vsa kuhana zelenjava in drobovina, pravzaprav vse manjvredne vrste mesa. Tako je povsem jasno, da Vietnam ne more biti moja sanjska kulinarična destinacija, saj velik del njihovih jedi predstavlja predvsem kuhana zelenjava.
Seveda pa je tudi veliko ljudi, ki imajo povsem drugačen seznam in ti Vietnam, predvsem pa Hanoi, štejejo za kulinarični raj in vietnamska kuhinja se po svoji prepoznavnosti vse bolj prebija v svetovno prvo ligo.
Čisto nič nenavadnega ni, če "specializirani" turisti ostanejo v Hanoiju cel teden zgolj za raziskovanje ulične hrane in ja, v mestu je že veliko agencij, ki ponujajo kulinarične ture.



Toliko različnih oblik ulične hrane ne boste videli nikjer drugje na svetu, ne, niti Bangkok se ne more primerjati s Hanoijem. V centru praktično ni ulice, ki ne bi imela vsaj stol in "mizico", navadno pa gre za "garažne restavracije", ki imajo svoje goste od zgodnjega jutra do poznega večera.

Priložnostih "obedovalnic" za kratek prigrizek ali malico pa je na tisoče.


Prigriznete lahko tudi med potjo.

Začuda riža ni prav veliko, seveda, če ne štejem riževih rezancev, ki so (predvsem v obliki dobro poznane lokalne juhe pho) na voljo na vsakem vogalu.

Verjetno smo turisti pripomogli k razširitvi ponudbe tudi na sladkarije.

Globalizem pa k mednarodni ponudbi - po pravici povedano pred kioskom ni bilo vrst.

Kar pa ne morem trditi za t.i. Bia hoi junction (bia hoi je točeno pivo, junction pa je vsled Piranskega zaliva že tako skoraj slovenska beseda).

Imajo pa Vietnamci tradicionalno jed, ki so jo sicer povzeli po Francozih (med francosko okupacijo) in jo sedaj uspešno širijo po svetu - zanimivo, predvsem v Francijo. Gre za sendvič, ki ima za osnovo francosko štruco (baguette), polnjen je pa običajno z mesom in več vrstami zelenjave. Skozi leta so se razvile stotine razčic, tudi take s sladoledom.
V Hanoiju imajo najboljše sendviče v Bahn Mi 25 - in to ni zgolj moje mnenje in tudi vrste čez cel dan potrjujejo, da ne gre za reklamno muho enodnevnico.


V glavnem gre za "take away", ker je v "restavraciji" le redko tako prazno kot na fotki.



Sem jih poskusil tudi na drugih lokacijah po mestu, a 25ka definitivno zmaga.

Kaotično kaotična kaotičnost

Šaljiv napis na majici, a hkrati vsa resnica o vietnamskem prometu.
Edino 100% prometno pravilo je, da ni pravil. Vožnja skozi rdečo semaforsko luč je še najmanjši problem in ob relativno počasni vožnji po mestih verjetno ne zahteva veliko nesreč.

Pri mojem prvem obisku Hanoija, pred 21 leti, je bila podoba skoraj povsem enaka - malo več koles, kakšen avto manj, kaotičnost pa identična. Kot potnik na cyclu sem bil pogosto prepričan, da bo zavoj iz ulice moj zadnji v življenju ali da bom v najboljšem primeru končal v bolnici. Kot pešec sem se držal za glavo in bil prepričan, da je nemogoče priti na drugo stran ceste...

A sčasoma sem ugotovil, da  gre, ni lahko, niti preprosto, a gre. Predvsem je treba pozabiti na vse evropske vzorce glede prometa in ja, enako velja tudi za balkanske... pa, saj poznate terminologijo športnikov, vedno je treba biti 110% skoncentriran.

Se še spomnite: "There are nine-million bicycles in Beijing...."
Nekaj podobnega velja za motorje v Hanoiju ;)
Ok, malo pretiravam, a po ocenah (po celotnem Vietnamu je poleg uradno registriranih še na stotisoče, menda celo bistveno več, neregistriranih motorjev) jih je v Hanoiju okrog pet milijonov, v državi pa je številka že blizu štiridesetici.
So predeli mesta, kjer vožnja po širokih, večpasovnih ulicah niti ni tako naporna (ja, še vedno velja 110% skoncentriranost). V mestnem jedru pa je zelo utrujajoča, še sploh, če moraš poleg vsega paziti še na navigacijo.
Ja, izsiljeval sem prednost, vozil v nedovoljeno smer po enosmernih ulicah, prevozil tudi kako rdečo luč, a se vseskozi neskončno trudil, da sem zlil z okolico. Na srečo se vsaj z izgubo moškega ponosa nisem obremenjeval, ko so me prehitevala dekleta na šibkejših motorjih.

Zelo kaotično, močno onesnažen zrak, ful naporno in utrujajoče, a z veseljem bi še enkrat ponovil. Pravzaprav komaj čakam, da se vrnem.

Ulica čuha puha

V samem središču Hanoija je ulica, kjer med hišami ni ceste ali poti, ampak so železniški tiri.





Vietnamske obrtniške vasi

V Vietnamu so tako obrti, kot tudi vasi povsem drugačne kot smo jih vajeni doma. Tam je nekaj povsem običajnega, če se večina vaščanov ukvarja s samo eno obrtjo in tako so tudi vasi dobile nova imena ravno po obrteh - npr. vas rezancev, svilna vas, keramičarska vas...
Pred leti sem bil v svilni vasi Van Phuc, tokrat pa sem naredil temeljito domačo nalogo (uf, bilo je ure in ure brskanja po netu, tudi prevajanja iz vietnamščine), da sem na koncu imel spisek zanimivih vasi in njihovih GPS pozicij.