Songkran - mokro praznovanje tajskega Novega leta

Da se v času Songkrana, tajskega praznovanja Novega leta, s polivanjem vode brišejo grehi sem vam povedal že v prejšnji objavi (KLIK), sedaj vam pa zaupam še, da se grehov čez leto nabere zeloooo veliko in posledično je tudi ogromno polivanja z vodo.
Korak na ulico v času praznovanja pomeni strinjanje, da boste mokri od glave do pet.



Po jutranjem obisku templja (saj veste: When in Rome, do as the Romans do) sem se odpravil v predel mesta, ki sem ga najbolj poznal.... in se znašel med (skoraj) samimi turisti.
Saj vodnega streljanja je bilo ogromno, ampak po parih zadetkih sem si mislil le: "Je to vse kar zmorete?"


Pa sem šel iskat prava doživetja ;)
Hitro sem ugotovil, da se je situacija medtem spremenila in prav tako hitro tudi spoznal kako se ta "igra" pravzaprav igra. Domačini so v bojni (hmm, vodni) opravi med svojimi domovi in čakajo na mimoidoče žrtve, potem so pa še točke, kjer so večje množice ljudi, tako napadalcev, kot žrtev.
Aja - namesto pištolic in pušk (kaj mi pa morete) v glavnem uporabljajo kar kanglice.
Prvemu pljusku iz kanglice sem se s smehom in eleganco ;) izognil, drugega sem s prosto roko (v desnici je bil stalno fotoaparat) s težavo malo omejil, tretjega pa.... Ja, v tretje gre rado in za vrat sem dobil polno pošiljko. Na srečo je bila tajska pošiljateljica majhna in vsaj glava je ostala suha.
Sem si mislil - sedaj, ko se tudi iz AirAsie vidi, da sem moker, me bodo pa pustili na miru. Ja, itak...
Naslednja Tajka je bila malo višja :)
In tako je bilo ves dan, in naslednji...
Ko sem se navadil na mokro oprijetost oblačil je bilo to hlajenje (temperatura čez dan ni padla pod 40 stopinj C) pravzaprav kar prijetno. Sicer se ravno nastavljal nisem, izogibal pa tudi ne več (ok, razen, ko sem moral na vsake toliko na hlajenje desnice in fotoaparata).



 












Dobrohoten nasvet, če morate med Songkranom na letališče, na železniško, avtobusno postajo...

... ne pojdite s tuk tukom...

... tudi v songthaewu niste varni..

... in če iščete, seveda najdete :)

Zabava med zastoji.
Na Tajskem je pick up zelo pogosto prevozno sredstvo, v času Songkrana pa še bolj praktično - v kesonih so (poleg ljudi) prevažali velike sodove napolnjene z vodo in ogromnimi kockami ledu.


Od kod toliko vode?
Pred domovi in na tistih "vročih" točkah so postavljeni sodovi, ki jih stalno polnijo z vodo, okrog središča mesta pa poteka vodni kanal (ne, voda niti slučajno ni izgledala, da bi bila primerna za "umivanje").

Kot se za praznovanje spodobi dogajanje popestrijo še s številnimi glasbenimi dogodki...
Chiang Maija nisem izbral po naključju - je sicer malo težje dosegljiv (iz Seoula) kot Bangkok, a po skoraj 20. obiskih nisem imel nobene želje po Khao Sanu, medtem, ko pa mi je bil C. Mai všečno poznan in hkrati tudi velja za mesto, v katerem se v času Songkrana največ dogaja.

... rave...

... rock ...

... tele moram pa nekako poiskati na netu, ker so igrali eno ful odštekano mešanico funky-reggae-rock-jazzy-pop muske..

... seveda pa je na vseh prizoriščih prisotna voda, velikooo vode.




... saj ne moreš biti slabe volje, če te takole pošpricajo...

Ja, ja, saj vem, kako ste ob zadnjih fotkah pomislili na wet T shirt "tekmovanja", ampak kakorkoli se vam zdi Tajska svobodomiselna ali celo razuzdana, pa so pravila ob Songkranu povsem jasna in tudi Tajci sami hitro pokažejo neodobravanje pri preveliki razgaljenosti. Zgoraj brez, za oba spola in kakšen "see through" (kako bi to povedal v slovenščini?) za ženske je NO GO. 
Letošnja kazen za videz na fotki = 100 THB (in nekaj ur na policijski postaji).

Tragična plat praznovanja pa so številne prometne nesreče (hmm, pričakovano) v katerih je letos umrlo kar 442 ljudi, še 3.656 pa je bilo ranjenih (podatki za celotno Tajsko, kjer so v času od 9. do 16. aprila v zaradi nevarnosti v prometu araretirali več kot 110 tisoč ljudi).

Še preden je zmanjkalo vode sem se po slabih treh dneh mokre zabave odpravil naprej...

... in če dobro razmislim bi se z veseljem še vrnil, le da bi verjetno namesto fotoaparata nosil kanglico ;)

Songkran - uvod

Iz Seoula naprej k naslednjemu cilju.
Začetek je bil fajn: jutranji bus do letališča je bil hiter, šalterje za check in so odprli do sekunde točno in na letalu nisem imel soseda, tako da me je večji del vožnje prijetno pozibavala glasba iz mp3 predvajalnika. Potem je pa vlogo prevzelo letalo - več kot uro "rollercoaster" spuščanja, stjuardke ves čas na sedežih privezane, pol potnikov pa polnilo vrečke bruhalke. Zaradi nevihte sem imel v Guangzhou čas, da se nadiham, saj so bila vsa letala na tleh skoraj dve uri - potem pa mirno nadaljevanje do Chiang Maija.
Pozno večerni prihod in sprehod do najbljižje trgovine...
Prva ugotovitev: uf, tu bo pa vroče... pa nič ne kaže na novo leto....
???

Songkran je sicer praznovanje tajskega novega leta in se močno razlikuje od silvesterskih praznovanj, ki jih poznamo pri nas. Ne gre za prehod v drugo leto, ampak za zaznamovanje prihoda pomladi. Po tradiciji se prvi dan obišče templje in menihom daruje hrano; polivanje z vodo pa naj bi ljudi očistilo grehov in odgnalo nesrečo.
Novo leto je 13. aprila, praznovanje Songkrana pa se nadaljuje tudi 14. in 15.

Na novega leta dan so Tajci iz templja pripeljali Budin kip, ki so ga verniki na veliko posuvali s cvetjem.

Na plano so prišli tudi mladi menihi.



Popoldanska povorka s številnimi Budinimi kipi, ki jih polivajo z vodo.




V povorki pa številne skupine, izgleda da tudi različnih etničnih pripadnosti.

To je tisti, mirni, tradicionalni del, ki poteka v zgodnjih dopoldanskih urah in/ali v templjih, v povorkah... in tu ni prostora za kakšno izživljanje s polivanjem z vodo, streljanjem z vodnimi pištolami in podobno. Voda je sicer vedno prisotna, a v teh primerih gre za mirno in spoštljivo pljuskanje, ki bi ga na nek način mogoče lahko primerjali z našimi voščili "Srečn'ga pa zdrav'ga".

Povsem drugače je od poldneva do večera, takrat pred vodo ni varen nihče.
Kar nekaj strahospoštovanja sem imel pred začetkom fotkanja, ker sem imel izkušnje s fotkanjem Holija v Indiji (KLIK, KLIK, KLIK), kjer mi kljub fotoaparatu v roki ni bilo nič prizanešenega.
Za Songkran sem pa tudi prebiral, da se nihče ne ozira kaj imaš v roki, ko te poliva z vodo - še več: večji fotoaparat, bolj vabljiva tarča.
Torej - namenska PVC vrečka čez aparat in objektiv, z lepilnim trakom zatesnjena okoli sončne zaslonke, roka v vrečko in elastika za tesnilo na roki.
Zunaj pa sonce in 42 stopinj C. Črno ohišje se je nenormalno segrevalo, roka v "topli gredi" vseskozi mokra.... Na vsake toliko časa je bilo potrebo poiskati miren in varen kotiček, da se je vse skupaj malo ohladilo.
Ja, fotografska je težka!



Seveda pa sem zavaroval tudi telefon in potni list, potem pa še vse skupaj dal v vodo-odporno vrečo/nahrbtnik.
Se vam zdi, da sem pretiraval?
V naslednji objavi bo jasno, da nisem ;)