Phuket Vegetarian Festival - I. del

Hmm, kako naj začnem z zapisom o nečem, kar se pravzaprav ne da opisati z besedami?

Na Phuket me v "normalni" situaciji ne bi spravili niti s tremi traktorji, dvigalom in buldožerjem ;) a ko sem pred parimi leti izvedel za vegetarijanski festival, sem začel razmišljati o obisku tega turističnega otoka (mimogrede: mesto Phuket Town sploh ni nič turistično - no, vsaj v primerjavi z zahodnimi "plažami" / tur. naselji Patong, Karon, Kata, Kamala...).
Priložnost se je pojavila povsem nepričakovano in s Kim sva doživela festival v vsej svoji odbitosti, bizarnosti in norosti.

Par besed v nadaljevanju zgolj za vodilo po dogajanju, ostalo pa bodo vsaj delno (saj dogajanje polno napolni vsa čutila) ponazorile fotke.
Več o pomenu festivala tu in tu

Začetek je v templjih, s "sterilnim in nebolečim" prebadanjem.
Tisti, ki prebadajo si večinoma ne menjajo rokavic (ki sploh niso sterilne), vmes pokadijo (z rokavicami na rokah) čik ali dva, si podajo plastenko vode z bližnje stojnice, stožec za prebadanje pa obrišejo z alkoholom. Še dobro, da se "prebadanci" sploh ne zavedajo dogajanja saj so v globokem transu.






Konec vietnamsko-kitajske zgodbe

No, pa je ta zgodba končana - kar se tiče obljubljenega zapisa na blogu.
Sem moral pohiteti, da naredim prostor za novo.... ;)



PS
zemljevid poti
more...

Shanghai - Expo 2010 - od blizu

Ideje za vašo novo fasado:



































Expo 2010 - druga plat

Ogromne množice prav nič ne prispevajo k udobju obiska svetovne razstave. Že za vstop je bilo treba čakati skoraj dve uri (pa je bilo vstopnih kolon na desetine).





Prepovedan je bil vnos tekočin (zakaj že) in tako si primoran k nakupu v relativno dragih kioskih in restavracijah (fast food).


Utrujeni Kitajci se prav nič ne ozirajo na druge in tam okrog poldneva je bila večina klopc zasedenih s spečimi ljudmi.




Ja, Kitajcev je definitivno veliko (preveč) in ko se čisto majhen delček njih zgrne na Expo, nastanejo neskončne vrste pred vsakim paviljonom. Pred najbolj popularnimi (Kitajska, ZDA, Savdska Arabija, Nemčija, VB) je bilo potrebno za vstop čakati tudi po 8 ur, veliko je bilo paviljonov s štiri urno čakalno vrsto, še za slovenskega sem čakal kakih 20 minut.


Množico pa hitro izkoristijo prodajalci na črno in kar na ulici ali na prehodih razgrnejo svoje prodajno blago.