Našel sem jo

Jah, ti časi, ki so včasih bili...
Včasih je bil v Kašgarju en veeeeeliiiik nedeljski sejem, potem so pa živinskega "odpeljali" drugam, še kasneje pa tudi ostali del "razbili" na več delov. Kljub vsemu je obstala še dokaj velika nedeljska tržnica (menda je v bistveno manjšem obsegu tudi med tednom), kjer prodajajo - saj veste kako gre tisto - vse od šivanke do ... No, lokomotive nisem videl, kamele, ovce in krave so pa na Mal bazaarju.

 Gneča, kot se za vsak večji bazar tudi spodobi.

 Nekatere ulice so bolj prazne.

 Ne, turistom ta bazar ni namenjen, tujci se lahko potolažijo le z oreščki, rozinami, začimbami, ...

 Za najlepše...

Potem pa...
Radost v mojih očeh, utrnila se mi je solza sreče, ker sem jo končno zagledal. Svilo namreč.
Vse barvne niti kar jih je ostalo od časa Marka Pola so prepletli v nekaj kar se ne da ločiti niti po vzorcih, niti po barvah. No, resnici na ljubo niti po materialu ne. Več kot očitno je, da je Marko pustil bolj malo svile in jo zato danes pridno mešajo s sintetičnimi materiali, oziroma sintetiki primešajo kakšno svilno nit in poskušajo prodati za čisto svilo.

Mal bazaar - nedeljski živinski smenj

Včasih je bil nedeljski bazar v Kašgarju slaven daleč, daleč naokoli, saj je veljal za največjega in najpomembnejšega v osrednji Aziji in poleg domačinov so se ga redno udeleževali trgovci iz prav vseh dežel, ki v imenu vsebujejo *stan.
Stvari se hitro "modernizirajo" in močno spremenijo, še posebej, če imajo pri tem svoje interese Kitajci, pa naj bodo to ekonomski ali politični.
"Pravega", starega bazarja ni več in še najbljižje mu je sedaj Mal bazaar - nedeljski živinski smenj.
V hostlu so nama prijazno dali natančna navodila (v kitajščini in ujgurščini) kako do tja in res je bilo kar zapleteno priti ven iz mesta na nič kaj ugledno lokacijo sejma.





Jutranji prihodi in zbiranje. Videti je bilo vse, od tega, da je nekdo pripeljal samo eno ovco in do več krepko napolnjenih tovornjakov.


Že v zgodnjem dopoldnevu je bilo ljudi (hmm, ne vem, če sem videl več kot pet žensk) toliko, da se praktično ni dalo premikati.


Gneča pri živalih je bila še večja :(

Brušenje škarij za frizerja.

Jp, tisto črno med nogami je ovca v frizerskem salonu.

Mogoče bi še kdo potreboval škarje.

Posebno orodje za zadnje popravke.

Rezultat je več kot očiten.

Seveda pa smisel sejma ni v lepotnem tekmovanju, ampak gre predvsem za trgovanje. Med množico firbcev (ali pa se učijo, vohunijo, motijo pogajanja...) sta prodajalec in kupec, a praviloma je zraven še mediator, ki miri strasti in poskuša stranki v postopku pripeljati h kompromisnemu zaključku :)


Zaključek posla z rokovanjem in izmenjavo denarja.

Na drugi strani bazarja pa brusijo nože za drugačno trgovanje.






Še poplaknemo....

... in čas je za odhod.

Midva sva šla na drugačen, motoriziran način - po avtocesti (no, saj meni je tako izgledala široka betonska cesta s povsem ločenimi pasovi) na moto prikolici. Kako se nakupljeno blago "odpelje" domov se pa tudi vidi na slikci.
Zakaj tako zgodaj s sejma? Ker sva hitela na drugega.
Ampak preden se preseliva še vtis s tega. Nič navdušenja. Veliko trpečih živali, malo priložnosti za fotkanje, skratka nobene romantike, ki bi me pritegnila, prevzela. Ponovno: to ni več Kaši, kot je bil nekoč.
Mimogrede še zanimivost: kljub nepregledni množici živali pa praktično ni bilo nobenih muh in tudi tistega značilnega vonja po živalskem gnoju sploh ni bilo čutiti.