Da Nang (Danang) sem videl predvsem kot mesto brez duše. Mogoče sem preveč pričakoval, ker so ga tako opevali predvsem tujci, ki živijo in/ali delajo v Vietnamu, zame pa je bil prevelik (1,2 mio prebivalcev), brez pravega središča dogajanja in zelo "razvlečen".
Obalni del me je malo spominjal na Rio de Janeiro - vrstni red: morje, plaža, pešpot, cesta, hoteli, ampak izvedba je bila pa povsem vietnamska, žal v slabem pomenu.
Tudi dogajanje na plaži se popolnoma razlikuje od brazilskega.
Saj se trudijo z urejenostjo in marsikaj je tudi sila moderno, a kaj, ko že v osnovi ni nobenega središča.
Reka Han (v svojem izlivu v morje) deli mesto na dva dela - smola, ker je mesto brez centra še bolj razdeljeno in neke vrste sreča, ker je veliko mostov, ki so svojevrstne arhitekturne zanimivosti.
O enem mostu več v nadaljevanju.
Poleg obale sem edino večje zbirališče ljudi našel prav v neposredni bližini mostu, na edini odprti večerni tržnici (druge so bile zaprte ali v prenavljanju).
Ni komentarjev:
Objavite komentar