Malce zmede o tem kam sem prišel - pred stoletji se je mesto imenovalo Pu'er, potem so ga preimenovali v Simao, a l.2007 spet vrnili prvotno ime Pu'er (ob tem, da se mestno središče imenuje Simao).
Prvi vtis je bil super, saj sem za malo denarja dobil čudovito sobo, a sem se že na prvem sprehodu vprašal, če je bila odločitev za dvodnevni postanek pravilna.
Tako pravo kitajsko življenje je bilo, ki vztraja ne glede na tehnološki napredek in ne glede na majhnost/velikost naselja. Je pa veliko vprašanje koliko časa bo še trajalo.
Mi je bilo pa zanimivo, da tukaj "igralnice" niso bile omejene zgolj na parke, ampak so ljudje igrali tudi v odprtih garažah (ok, nekaj podobnega).
Še dve zanimivosti, ki sem jih videval že prej (a pozabil omeniti) - dokaj pogosto so javno dostopni in brezplačni pitniki z vodo in čista! javna stranišča.
Hiše niso nove kot v Fenglinu KLIK ampak tu stojijo že desetletja, konec koncev je lokacija glavne ulice nespremenjena že 300 let. Ljudje sem ne hodijo le na obisk, ampak tu živijo in ustvarjajo.
Vsak nadaljni korak je bil bolj prijeten.
Tisti, ki se vsaj malo spoznajo na čaj bodo vedeli za Pu'er, pravzaprav Pu'erh, ki je slavno ime za čaj s tega področja (več v naslednjem zapisu), le malokdo pa ve, da je Pu'er postal tudi prestolnica kitajske pridelave kave - več kot 90% kitajske kave pride od tu.
Med mlajšimi domačini je kava zelo popularna in tako se je razvila tudi obrt praženja, kjer z različnimi tehnikami in metodami pridejo do (menda) odlične kave.
Za okuse ne vem, ker kave ne pijem, za vonjave pa lahko zatrdim, da je prav zanimiva ta ulična mešanica, ko moraš kar dobro pogledati ali je za vogalom kavarna ali čajnica.
V eno tako čajnico (bila je nekaj med trgovino, preizkuševalnico čajev in klasično čajnico) so me povabili, a sem sprva okleval zaradi jezikovne ovire in ob dejstvu, da sem praktično porabil že ves zakup internetnih podatkov.
Potem sem si pa rekel zakaj pa ne - bo vsaj zabavno, časa sem imel pa itak dovolj.
Kakšni dve uri smo se "pogovarjali", veliko po kitajsko, nekaj angleško (preko njihovih prevajalnikov in zelo, zelooo malo dejansko spregovorjenih besedah) malo tudi po slovensko.
Preizkusil sem vrsto različnih čajev, izvedel veliko o kulturi čaja (ja, tu gre za širok pojem), na koncu ga nekaj kupil (itak sem ga že prej nameraval) in dobil celo vrečo daril.
Skratka bil je fajn vajb ;)
Še par besed o izboru naslova - Pu'er me je spomnil na moja prva potovanja po Kitajski, ko je bilo še vse popolnoma drugače, ko je bila logistika bistveno težja, a na destinacijah bistveno lažje, saj so pravzaprav živele za obiskovalce, ki smo bili takrat običajno zahodnjaki "z nahrbtniki" in tako imele značilen "popotniški duh" (bi potreboval kar nekaj tisoč besed, da bi ta "pojem" opisal - tisti, ki ste ga doživeli, veste o čem govorim, ostali si predstavljajte po svoje).
Sicer nihče ni govoril angleško, nikjer ni bilo napisov "Hard seat cafe", nihče me ni vprašal "Where are you from"... a sem vse to pričakoval za vsakim naslednjim vogalom - tak duh je bil v mestu.
