Na Instagramu ne boste našli prav veliko posnetkov z Vientianom v glavni vlogi, pa tudi lokacij za delanje selfijev ni prav v izobilju, kar pa seveda ne pomeni, da je mesto neturistično. Hmmm, turizem, med popotniki kar osovražena beseda, ampak, hej, saj smo vsi po malem turisti in tudi jaz sem si privoščil nekaj turističnega razgleda.
Z Dongmarkhaija sem se zapeljal povsem na drugo stran, do Budinega parka, ki ga do sedaj še nisem videl. Časa sem imel dovolj, motorček je bil relativno udoben... in sem šel.
Če bi bil budist, bi mogoče na vse skupaj gledal drugače, tako sem se pa zgolj dolgočasil. Buda tu, Buda tam in še en, pa še tam dva in na oni strani trije... Ja seveda, saj gre za Budin park.
Pložic nisem nabiral :) sem si pa ta dan nabral dobrih 100 prevoženih km za trening pred vietnamsko avanturico.
That Luang, ki je glavna vientinska znamenitost mi je (bil) bistveno bolj všeč in sem ga šel naslednji dan ponovno, tokrat že tretjič, pogledat.
Na začetku zapisa razpravljam o turizmu, na fotkah pa nobenega turista, kot bi se norčeval. Jah, bistveno lažje bi mi bilo narediti fotke z množicami, kot pa take, kot so prikazane. Pa jih ne maram in sem se zato malo bolj potrudil, a ne s Photoshopom, temveč s čakanjem, da se je scena izpraznila motečih elementov in z zgodnjim prihodom na lokacijo, ko so pravi turisti šele zajtrkovali v hotelih.
Ni pariški, niti rimski ali skopski, je drugačen od tistega v Londonu, St. Petersburgu, New Delhiju, Pjongjangu... a tudi ta se imenuje Slavolok zmage.
Kot že napisano - jaz sem raziskoval z motorčkom: 7€/dan
That Luang je sicer oddaljen za en dober sprehod, a hoja ni prijetna, ker je treba večino poti opraviti kar po cestah, ker so vsi pločniki polni parkiranih avtomobilov. To na slikci je pred Ministrsvom za finance in Ministrstom za zunanje zadeve :)
Najbolj običajen način javnega prevoza: tuktuk - laoška izvedba (različic je seveda veliko).
Za Vientiane ne vem, za Laos pa sem prepričan, da si ga želim še kdaj obiskati.
Mimogrede - ni kava, čeprav laoška slovi za eno najboljših na svetu pa mi še vedno ne diši (če se izrazim diplomatsko).
Ni komentarjev:
Objavite komentar