Po vzhodu na jug

Tuk tuk se je dodobra ohladil (hehe, pri 30+ stopinjah C) in počasi je bil čas za nadaljevanje. Sprva sem nameraval iz Trincomaleeja zaviti v notranjost proti Sigiriyi, a sem se, tudi zaradi vročine, premislil in upal, da bom v nadaljevanju po obali kakšno urico izkoristil še za skok v morje.

Dneve sem vedno začenjal zelo zgodaj, motor sem zagnal ob svitu, tako da sem se izognil jutranji gneči po mestih.

Sicer pa kakšne pretirane gneče na cestah vzhodne obale sploh ni bilo. Hmm, kakšno uro sem srečal več pešcev kot pa avtomobilov :)

Običajen prizor.

Do obale je bilo spet zelo težko priti. Cesta je potekala večinoma kar dosti stran, če se je pa že približala obali, pa je bilo vse ograjeno z ograjami.



Parkrat sem zavil z asfalta in se po stranskih, prašnih poteh podal do obale, malo pogledat kako poteka življenje...

... in hkrati upal, da bo priložnost za skok v morje. Pa ga ni bilo, a ne zaradi vedno večjih valov, ampak preprosto zato, ker nisem našel primernega prostora, kjer bi si upal parkirati in pustiti vse svoje imetje v tuktuku.


V Batticaloi sem bil spet priča zapuščini cunamija.



Stotine kilometrov za mano, pa še vedno nisem imel nobenega občutka, da sem v budistični deželi. Spet sem ter tja kakšen hindu tempelj in množica mošej.

Tukaj pa je bila priložnost, da bi šel plavat :(

Ja, valovi so bili vse višji in višji in tako sem prišel do mesta, kjer jih izkoriščajo za športne dejavnosti. Tole je med surferji zelo znan Whiskey point malo pred Pottuvilom.

Še dobro, da mi v Pottuvilu ni uspelo dobiti žepu primerne cene za prenočitev in sem nadaljeval do Arugam Baya, kjer sem našel sobo skoraj povsem na obali in hkrati le nekaj korakov od glavnega dogajanja. S plavanjem ni bilo nič, ker so me valovi po vsakem zamahu odvrgli nazaj na obalo - je bila pa dobra masaža in peskanje.


Ker so me usta še vedno pekla od "not spicy" curryja iz Trincomaleeja, sem obcestno ponudbo preskočil in se podal do oddaljene, a zanesljive hrane. Dobra je bila, res dobra.

V "mestu" sem upal na kaj dogajanja, a je bilo turistov izredno malo - v, na pogled, najbolj urejenem lokalu sem bil sam, z ananasovim sokom.

Bye bye Arugam Bay

Ni komentarjev: