ki prebijejo ure in ure na najbolj fotogeničnih placih.
Kot, da ne bi bilo dovolj, da vse "spomenike" in znamenitosti na veliko opremijo z opozorilnimi tablami, rumenimi koši za smeti, pisanimi reflektorji, strelovodi...
Obstajajo ljudje z neizmernim občutkom za estetiko (so seveda najlepši in najbolj fotogenični), ki vstanejo ob 4. zjutraj, da so lahko ob sončnem vzhodu na vrhu Borobodurja (pa tudi Tikala, Machu Picchuja, Angkor Wata....) in potem naslednje tri ure prebirajo tisto kar bi lahko ob vznožju (ali pa v sobi, ali pa že doma).
Vse grde besede (in bilo jih je veliko) so ostale na templju.
Ni komentarjev:
Objavite komentar