Na sever

Če sem včeraj jamral nad ovinki, ne vem kaj naj rečem za današnji dan :(
Začetek je bil običajen: 500m naravnost, zavoj desno, 750m naravnost, zavoj levo... in tako ene 15km, da sem prišel do glavne ceste.

Će ne bi že doma naredil domače naloge (pripravil gps zemljevide) bi verjetno še danes taval v vaseh okoli Ubuda. Usmerjevalne table so zelo redke, le na glavnih cestah in kot po pravilu vedno zakrite z drevjem ali grmovjem. Z njihovo pomočjo ne bi našel niti Denpasarja. Kraji (vasi, mesta) niso označeni in tako se ti niti ne sanja kje si. Vse zahvale zato Garminu in Navigasiju! Verjetno sem dostikrat smešen, ko mi vrečka z Nuvijem plapola okrog vratu ali ko si jo tiščim k ušesu, da bi ob vsem hrupu slišal kam zaviti. Kakorkoli - navigatorka me ni razočarala.

Glavna cesta je bila kar precejšnja preizkušnja za mojo prometno koncentracijo - nevajenost vožnje po levi, relativno visoke hitrosti za mojo 115ccm Yamaho, posebna "pravila" vožnje, ki tukaj veljajo, luknje v cesti, kužiji, ki se sprehajajo ob in po cesti, navigacija....zbranost dejansko ne sme popustiti niti za sekundo. Resno.
Vseskozi počasi navkreber, dokler se nisem znašel v oblakih (dobesedno), ki se zadržujejo okoli dvatisočakov (ja, Bali ima kar pošteno hribovje, najvišji vrh presega celo 3000mnm).
Potem pa 30km spust, pa ne naravnost, ampak lepo zavito, vsakih 100-200mm nov zavoj - kot bi se spuščal z Vršiča, 3x zaporedoma.
Še 10km ob obali, kjer je veter v čelado, kot da bi ga dodobra ogrel s kaloriferom. Črn vulkanski pesek v Lovini je razbeljen, morje pa ravno prav toplo za zasluženo kopel.





Ne, nazaj pa že ne bom šel po isti poti.
Izberem daljšo, bolj zahodno različico in izkaže se za zadetek v polno. Resda spet pošteno zavita, a bistveno manj prometna cesta, ki poteka dobesedno med stoterimi riževimi terasami-
Na začetku sem še ustavljal in navdušeno vzdihoval in pritiskal na fotografsko prožilo, potem je bilo pa kot s piramidami - vidiš eno, vidiš vse (no, ne čisto dobesedno - v prenesenem pomenu besede: zanimanje in navdušenje začenja s količino usihati).


Vse tako skoraj do Tabanana, kjer sem se spet priključil na glavno cesto.
Ko si v Rimu delaj tako, kot delajo Rimljani, je temeljno popotniško pravilo. Prehitevanje kamionov in avtobusov po desni, osebnih avtomobilov po levi, vožnja vštric (po 3, tudi 4 motorji)...
Poskušal sem se kar najbolje prilagoditi prometu, a moram hkrati tudi priznati, da me je prehitelo cel kup deklet (po dve na motorju) in familij (ata, mama in otrok na istem motorju).
Čudovit dan! Če bi lahko poslušal še musko, ki jo sedaj (Ozzy - Dreamer), bi bilo pa že preveč kičasto ;)

No, za jutri sem sklenil, da se bom držal bolj bližnje, manj prometne okolice.

1 komentar:

Anonimni pravi ...
Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.