Najprej me je presenetila šestpasovna avtocesta od Jaipurja in skoraj vse do Ajmerja. No, izdelava, predvsem pa način vožnje je še vedno klasično indijski :)
V Pushkarju nič novega - od vsakega tujca skušajo izsiliti čimveč rupij z nekimi molitvami in risanjem rdeče črte na čelu. Stari mački se seveda ne damo speljat na led, novinci (Aleš) pa (menda celo prostovoljno) plačajo, hmmm, močno preplačajo. Alešu se je danes sploh nekaj denarnica razvezala; pa ne vem ali mu je bila všeč malčkova majica ali je pomislil, da bi bil lahko socialni odrešitelj nekaj sto millijonov indijskih revežev. No, saj bo verjetno kmalu spoznal pravo Indijo, seveda če mu ne bo prej zmanjkalo denarja ;)
Se mi je pa mesto zdelo zelo prazno in prav nič se ni dogajalo, še beračev skoraj ni bilo, tistih, ki se za denar nastavljajo fotoaparatom pa sploh nič. Je bilo pa zato kar veliko Izraelcev (bangh vabi) in wannabe hipijev (bangh vabi 2.)
Ni komentarjev:
Objavite komentar