Že od majhnih nog, v bistvu od koder mi seže spomin, mi je bilo domače dvorišče premajhno. In sem se šel potepat. To delam še danes...
Inle
Velikost jezera je praktično nemogoče določiti, saj zaradi njegove plitvosti nikoli ne veš ali si na jezeru, v kakšnem izmed mnogih kanalov ali zgolj v veliki podeževni luži.
V sušnem obdobju je tako plitvo, da je premikanje s čolnom prav težko - zaradi številnega in gostega rastja na jezerski površini. Motorni čolni imajo propelerje nameščene na dolgi osi (podobno kot v sosednjem Laosu ali Tajski), tako da je omogočeno delovanje tudi v zelo plitvi vodi.
Ponekod jezero poglabljajo, drugje pa to zemljo/blato kopičijo in gradijo grede/vrtove. Obdelovanje je seveda kar iz čolnov.
Izgleda, da je kombinacija blata, vode in sonca zelo ustrezna za kar veliko rastlin. Npr. paradižnik - pri nas nikoli ne zraste tako gosto in v višave.
Predvsem severno obrežje je zelo obljudeno, s številnimi hišami, manjšimi vasicami. Vse je v lesu (domnevam, da bi se zidane hiše hitro pogreznile) in na kolih (da niso poplavljene ob višjem vodostaju).
Veliko hiš je zgrajeno dobesedno na vodi. Vsaj ni problemov s kanalizacijo :( Jezersko vodo zajemajo za kuhanje, umivanje in pranje, hkrati pa umazano vodo neposredno vrnejo nazaj v jezero. Eko.
Lokacijsko in gradbeno dovoljenje, načrt, soglasja, vsi atesti za vgrajene materiale, preizkušene instalacije, varstvo pri delu, pogodbe s podizvajalci, plačani prispevki za delavce,...
Preživetje ni le v ribah in paradižniku, nekaj se da zaslužiti tudi s turisti.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar