Kaj pa za večerjo?

V Seoulu sem si izbral hostel s fantastično lokacijo - v krogu 300m sem imel postajo podzemne železnice, banke, menjalnice, restavracije, postajo shuttle busa do letališča, množico trgovin 7-Eleven, nenazadnje tudi KFC in McDonaldsa... Seveda sem se nahajal v četrti Myeongdong, ki velja za turistični in komercialni center prestolnice in tako so bile množice ljudi tu še bolj strnjene.
Vsak večer (ko sem v hostlu odložil večino fotografske teže) sem se lahkotno "zapodil" po natrpanih ulicah. Pa nisem imel v načrtu nakupovanja (ulica se je že večkrat uvrstila med deseterico najdražjih na svetu), ampak sem hodil na večerjo.

Tradicionalna korejska, ups, izgleda bolj turška ;) ulična hrana.

V prejšnjih objavah sem pozabil povedati, da so Korejci izredni smart phone uporabniki - večina jih ima telefone vedno v rokah - med vožnjo s podzemno, med jedjo, med hojo... in ja, sebki (uf kako grda beseda za selfije) so vsaj tako razširjeni, kot med Kitajci.