Seoul

Moj avto je južnokorejske znamke, prav tako tudi TV, telefon, tablica, prenosnik, monitorji, zunanji diski, pomnilniške kartice, ...

No, to je bil en izmed razlogov, da se je J Koreja uvrstila med moje potovalne želje in letos sem z malce sreče, pa z bistveno več znanja in izkušnjami našel ugodne letalske povezave, ki so združile Seoul, praznovanje tajskega novega leta in pogled na polno luno v vietnamskem Hoi Anu v eno potovanje.

Ja, napisal sem zgolj Seoul, ker kljub veliki tehnološki povezanosti z J Korejo, v deželi nisem našel toliko privlačnosti, da bi me že za prvi obisk prepričala, da bi tam ostal dlje časa.
Kakšnih posebnih pričakovanj pred potjo nisem imel, a tudi po končani poti si ne znam ustvariti pravega vtisa...



Na trenutek me je mesto spominjalo na Peking, naslednjič na Hong Kong, tam ob reki Han mogoče malo na Shanghai ali med množico stojnic na Kuala Lumpur... a v bistvu je prav posebno in res ne vem ali mi je všeč ali ne.




Če sem nekako še delal primerjavo z drugimi mesti, pa ne vem kako bi primerjal ljudi. Mogoče bi šlo z Japonci, a nisem prepričan, ker sem se z Japončicami nazadnje družil še kot najstnik ;)
Kakorkoli, veliko jih je - vsepovsod. Tako veliko, da sem že v začetku opustil vse misli o moji priljubljeni navadi - fotkanju portretov. Mogoče sem ravnal napak in bolj, ko razmišljam nazaj, bolj se mi dozdeva, da bi se lahko posvetil vsaj eni skupini ljudi - daleč najbolj fotogenične so se mi zdele najstnice.
Ne, nisem tiste vrste tip, tudi bolj odrasle Azijke mi niso kaj preveč všeč (čeprav so se mi zdele Korejke daleč najbolj lepe, simpatične, postavne od vseh Azijk kar sem jih videl od Istanbula do Tianjina in od Pekinga do Denpasarja) in tudi fetiša na mini krila nimam (?, v nadaljevanju), še več, obremenjeval sem se z mislijo kakšen čudak bi izpadel, če bi se jim vsiljeval z velikim belim (Canon 28-300L IS).
Poleg množičnosti sem hitro opazil tudi velike razlike v rasti med starejšimi (starimi) Korejci in mlajšo generacijo - tisti starejši so res majhni, celo za azijske razmere, medtem, ko sem med mlajšimi redno srečeval veliko takih, ki so bili po rasti (skoraj) primerljivi z zahodnjaki.
Še nekaj, kar me je spremljalo na vsakem koraku - kljub nenehni gneči ni bilo nikjer nobenega prerivanja, nenamernemu zaletavanju je takoj sledilo opravičilo...


Ja, za moj (zahodnjaški) pogled pa so bile korejske najstnice (ok, verjetno lahko pojem "najst" še malce raztegnem čez dvajseta) res nenavadne - večina v ultra mini krilih, potem pa to "uniformiranost" razbijajo z nenavadnimi obuvali, norimi oblikami in barvami las in brezhibnim make upom. Zanimivo, da med vsemi nisem videl niti ene s kakršnimkoli piercingom ali tatoojem.



Poleg zgoraj omenjenih (visoko) tehnoloških izdelkov sem Korejo poznal tudi po lepih dizajnerskih izdelkih (na Ebayu), tako da sem bil neprijetno presenečen, ko sem med kičem iskal kaj primernega za spominek. Na splošno so me od nakupov odvračale relativno visoke cene, če so bile pa že cene primerne, je bila pa roba slabega izgleda in kakovosti.
Mimogrede: kar nekaj trgovskih centrov je odprtih tudi ponoči, tako, zares ponoči, recimo do šestih ali osmih zjutraj.

Glede na velikost mesta in moj omejeni čas si Seoula seveda nisem niti slučajno ogledal v celoti, spustil sem celo najbolj znano četrt Gangnam, a tudi tisti predeli, ki sem jih videl, me niso prepričali, da bi se še kdaj s prav velikim veseljem vračal.

Za gibanje po mestu sem uporabljal izključno podzemno železnico, ki pa za tujega, občasnega uporabnika ni niti malo prijazna - za vsako vožnjo kupovanje nove vozovnice, po vožnji vračanje akontacije za kartico, zmeda s smerokazi na postajah (še Korejci so se izgubljali) in pomanjkanje obveščanja v vagonih na kateri postaji si (eni vagoni so bili povsem brez obvestil, nekateri pa z ekrani in govorom v angleščini). Veliko časa in živcev mi je prihranila aplikacija za telefon s pomočjo katere sem vedno našel prave in najhitrejše povezave.
Pa hodil sem spet veliko. Kadar potujem sam, se pogosto odločim za hojo, ker tako vidim in doživim kaj povsem nepričakovanega, kar ni opisanega v nobenem vodiču, pa še malce več pristnega stika z okoljem dobim.

2 komentarja:

Unknown pravi ...

Ravnokar vrnili z družinskega potepanja po J.Koreji, poleg Seoula bili tudi v mestu Jeonju in na otoku Jeju. Seoul je zagotovo precej drugačen kot preostali del Koreje. Nam je bila država všeč in bi se še z veseljem vrnili.

Martina Ploj pravi ...

Ravnokar vrnili z družinskega potepanja po J.Koreji, poleg Seoula bili tudi v mestu Jeonju in na otoku Jeju. Seoul je zagotovo precej drugačen kot preostali del Koreje. Nam je bila država všeč in bi se še z veseljem vrnili.