Že od majhnih nog, v bistvu od koder mi seže spomin, mi je bilo domače dvorišče premajhno. In sem se šel potepat. To delam še danes...
Grand World, Ocean Park (1, 2, 3), Ocean City
O mojem prvem srečanju s povsem drugačno podobo velemesta, v obliki Times City in Ocean City 1 sem tukaj že pisal KLIK.
No, takrat sta bili dvojka in trojka še v gradnji, sedaj sem šel pa pogledat kaj so v vmesnem času naredili.
Če ne bi prej pogledal fotk na spletu (in bil, milo rečeno, zelo presenečen) bi se takoj vprašal, če me niso prežarčili v kakšno drugo državo, če že ne celo dimenzijo.
Naključje - no, pravzaprav ni bilo naključje, ampak cesta je bila tista, ki me je pripeljala med Ocean City 2 in 3, v osrčje Grand World ali kot ga "poveličujejo" Mega Grand World.
A najprej sem se zapodil med številne široke ulice "oceanskih mest".
Ja, ulice so široke in še širše delujejo, ker so povsem prazne.
Ocean City 2 in 3 nadaljujeta zasnovo enice, kar pomeni tisoče stanovanjskih in poslovnih enot, ki naj bi bile namenjene vsaj za 200.000 ljudi.
Točnih podatkov ni mogoče najti, a po ocenah naj bi šlo za krepko več kot 50.000, po nekaterih predvidevanjih celo do 100.000 bivalnih enot in nekaj tisoč poslovnih (še vedno je veliko v gradnji) na 1200 ha površine.
Kakorkoli sem gledal, meni je vse delovalo prazno in sem se čudil nenehni gradnji, če ni ekonomske računice - pa sem za vpogled v ozadje povprašal tri AI orodja (ChatGPT, Gemini, Grok):
Vinhomes Ocean Park je velikanski urbani razvojni projekt na vzhodu Hanoja v Vietnamu, ki ga razvija podjetje Vingroup. Sestavljen je iz treh faz (Ocean Park 1, 2 in 3), ki skupaj tvorijo "Ocean City" na približno 1.200 hektarjih površine. Gre za moderno "morsko mesto" z rezidenčnimi območji, zelenimi površinami, umetnimi jezeri (vključno z umetnim slanim jezerom), parki, nakupovalnimi centri, izobraževalnimi ustanovami (kot je univerza VinUni) in zabaviščnimi objekti. Projekt je navdihnjen z mestom Singapur, poudarja pa trajnostno življenje, moderno infrastrukturo in priročnost (blizu avtocest in mostov do centra Hanoja, približno 20-30 minut vožnje).
Glavni namen je decentralizacija Hanoja. Staro mestno jedro je prenaseljeno, infrastruktura pa zastarela. Ocean City je zasnovan kot "mesto v mestu" (City-within-a-city).
Vietnam je zavestno prevzel model “planned mega cities”, zelo podoben Kitajski:
-
mesto se ne gradi organsko, ampak vnaprej
-
infrastruktura + nepremičnine pred prebivalci
-
cilj ni takojšnja zasedenost, ampak srednje- do dolgoročna rast
Ocean City ni mišljen kot »projekt, ki se takoj napolni«, ampak kot rezervna metropolitanska ekspanzija Hanoja za 20–40 let
Ocean City NI primarno namenjen temu, da ljudje tam živijo.
Gre za:
-
parkiranje kapitala
-
ustvarjanje premoženja
-
kolateral za posojila
-
prodajo “obljube prihodnje vrednosti”
Stanovanja so:
-
finančni produkt
-
ne nujno bivalna dobrina
Glavni investitor je Vingroup, največji zasebni konglomerat v Vietnamu, ki ga vodi najbogatejši Vietnamec, Pham Nhat Vuong. Pod Vinhomes in širši Vingroup spadajo:
| Podjetje | Področje | Vloga v projektu |
| Vinhomes | Nepremičnine | Gradnja stanovanjskih in poslovnih enot. |
| VinFast | Avtomobilizem | Električna vozila in polnilnice v soseskah. |
| Vinpearl | Turizem | Upravljanje hotelov in zabavišč (Grand World). |
| Vincom Retail | Trgovina | Upravljanje nakupovalnih centrov. |
| Vinschool / VinUni | Izobraževanje | Šole in univerze znotraj sosesk. |
| Vinmec | Zdravstvo | Bolnišnice in klinike za stanovalce. |
Financiranje Vingroupa je kompleksno in vključuje več virov:
Predprodaja: V Vietnamu kupci plačajo večino zneska še preden je projekt zgrajen. S tem denarjem razvijalec financira gradnjo.
Bančna posojila: Tesno sodelovanje z banko Techcombank, ki ponuja ugodne kredite kupcem, s čimer denar hitro kroži nazaj k investitorju.
Obveznice: Vingroup redno izdaja domače in mednarodne korporativne obveznice.
Mednarodni investitorji: Skladi, kot sta KKR in Temasek, so v preteklosti vložili stotine milijonov dolarjev v Vinhomes.
Pretok kapitala: Realizirani dobički iz nepremičnin (Vinhomes) se pogosto uporabljajo za financiranje tveganih projektov, kot je avtomobilska znamka VinFast.
Prizor praznih hiš je zavajajoč. Večina teh enot je prodanih, niso pa vseljene. Razlogi so:
Spekulacija: Velika večina kupcev so investitorji, ki kupujejo nepremičnine kot "shrambo vrednosti". V Vietnamu je zaupanje v delnice in valuto nizko, nepremičnina pa velja za najvarnejšo naložbo.
"Flipping": Ljudje kupijo enote z upanjem, da jih bodo čez leto ali dve prodali po višji ceni, ne da bi v njih kdaj živeli.
Oddaljenost: Čeprav so soseske čudovite, je infrastruktura (metro, hitre ceste) pogosto v zamudo. Ljudje čakajo, da se soseska "napolni" s storitvami, preden se dejansko vselijo.
Visoke cene: Cene vil presegajo kupno moč povprečnega prebivalca. Tisti, ki si jih lahko privoščijo, jih imajo za vikend hiše ali dolgoročne naložbe.
Zakaj je vse videti prazno?
Ker je to strukturna lastnost, ne napaka.
Enote kupujejo investitorji, ne prebivalci-
veliko kupcev ima:
-
2, 5, 10 stanovanj
-
-
stanovanja so:
-
prazna
-
zaklenjena
-
nikoli oddana
-
To so “dead assets”, namenjeni hrambi vrednosti.
Povprečen Hanojec si NE more privoščiti Ocean City enot, raje živi bližje centru, tudi slabše. Ocean City je predaleč, predrag, brez socialne mreže.
Gradnja sama je vir dobička
-
zemljišče → projekt → prodaja enot → finančni tok
-
ni treba, da se projekt “poseli”
Dobiček se pogosto ustvari:
-
že pri prodaji papirja
-
ne pri dolgoročnem obratovanju
Sistem ne zna ustaviti samega sebe
Če bi:
-
ustavili gradnjo
-
priznali, da ni povpraševanja
bi:
-
banke imele slabe terjatve
-
razvijalci težave
-
lokalne oblasti izgubo prihodkov
Zato:
gradnja se nadaljuje, tudi če ni ekonomsko smiselna
Je to ekonomsko vzdržno?
Kratek odgovor:
❌ Ne na klasičen način
Dolg odgovor:
-
del projektov se bo:
-
nikoli napolnil
-
prestrukturiral
-
pocenil
-
-
drugi bodo:
-
oživeli šele čez 20–30 let
-
-
nekateri bodo:
-
“vietnamska ghost cities”
-
Vietnam računa na:
-
dolgoročno rast prebivalstva
-
selitev iz podeželja
-
regionalno geopolitično stabilnost
Hmm, sedaj mi je bolj jasno, kot takrat, ko sem se vozil po praznih ulicah.
Jah, to je pa zato, ker nikoli nisem posloval z milijardami $ ali €
Grand World (ali Mega Grand World Hanoi) je zabaviščno-komercialni del znotraj Ocean Cityja, ki se razteza na približno 18-19 hektarjih. Gre za repliko evropskega in azijskega sloga z beneškim kanalom, mostovi, barvitimi stavbami, uličnimi predstavami, festivali in nočnim življenjem.
Dežela 1000 cerkva - Xứ sở 1000 nhà thờ
Ker sem vstal še pred sončnim svitom in opravil jutranje fotkanje krepko pred prvo kavo, ki je itak ne pijem ;) in ker do Hanoja ni tako daleč, sem imel na voljo kar nekaj ur za križarjenje po okolici.
Značilnost tega dela Vietnama je ravnina (menda je povprečen naklon 1%) in neskončna riževa polja - no, saj ni čudno, ker gre za območje delte Rdeče reke.
Grobovi sredi riževih polj pa niso značilnost le tega dela, ampak celotne dežele.
V Vietnamu (po konfucijanski in posledično vseljudski tradiciji) mrtvi ne zapustijo zemlje – ostanejo v njej in z njo. Riževo polje ni samo prostor pridelave, ampak sveti prostor kontinuitete družine. Pokopati prednika blizu zemlje, ki jo družina obdeluje, pomeni stalno prisotnost, varovanje polja in ohranjanje vezi med generacijami.
Nemogoče pa je tudi spregledati glavno značilnost provinc Thai Binh in Nam Dinh - cerkve, velike cerkve na vsakem koraku, no, vsaj na vsakem kilometru in to dobesedno.
Da bo lažje razumljivo o čem govorim - zamislite si področje, nekje velikosti od Škofje Loke do Domžal in potem do Ljubljane in tu 200 cerkva. To je približna velikost območja po katerem sem se vozil in pogledal in pofotkal res le peščico vseh stavb z zvoniki. In kot se vidi ne gre za cerkvice, kot smo jih vajeni s škofjeloškega hribovja, ampak res velike cerkve, tudi katedrale.
Če pa pogledamo obe provinci v celoti, pa je vseh cerkva čez 1000 (menda se številka nagiba že k 1100) - od tu tudi naslov.Še za primerjavo s Slovenijo: kristjanov je med Vietnamci okoli 7%, na tem območju je odstotek sicer bistveno višji, a vseeno ne presega 15%, gre pa vseeno za gosto poselitev in tako je tu več kot 3,5 milijonov prebivalcev.
Da skrajšam računico (število kristjanov, število cerkva) in preidem k rezultatu: v Sloveniji pride na vsako cerkev cca. 430 vernikov, v teh dveh provincah pa manj kot 230.
Rezultat še ene računice: "gostota" cerkva v Sloveniji je 0,15 na km2 in tu 0,36 na km2
Če ob teh podvojenih številkah glede na Slovenijo vzamemo v ozir še velikost cerkva, hitro ugotovimo, da gre za res izredno področje.
Pojasnilo glede podatkov: za Slovenijo se "uradno" štejejo tudi kapele, kar podatke o cerkvah poveča za cca. 25%
Ja, tudi mene je "firbec matral" zakaj. In sem prebrskal splet.
Gre za kombinacijo zgodovinskih, verskih, družbenih in ekonomskih dejavnikov, ki so se tam plastili več stoletij.
To območje je eno prvih v Vietnamu, kjer so že v 17. stoletju delovali portugalski, španski in francoski misijonarji in je postalo eno od žarišč katolicizma zaradi rodovitne delte, ki je podpirala gosto naseljene vasi, kjer so se krščanske skupnosti ukoreninile kljub kasnejšim preganjanjem pod vietnamskimi dinastijami.
Katolištvo se je tukaj razširjalo po celih vaseh, ne po posameznikih. Ko se je vas spreobrnila je dobila lastno cerkev, lastnega duhovnika in lastno versko identiteto.
To območje je bilo nekoč morje in močvirje. V 19. stoletju so zagnali velik projekt izsuševanja in za težka dela novačili predvsem revne kmete in katoličane iz sosednjih provinc, ki so bili drugje preganjani. Ti ljudje so ustanavljali nove vasi (pogosto 100 % katoliške) in prvo stvar, ki so jo zgradili, je bila kapela (ime kapela ima v Vietnamu drugačen pomen kot v Sloveniji - pogosto gre namreč za cerkve, ki so tudi večje od večine tistih, ki jih poznamo doma).
No, nekaj je pa sila podobno našim razmeram - v tem delu Vietnama je verska organizacija zelo razdrobljena in vsaka majhna vas ali celo zaselek želi imeti svojo cerkev. To je stvar prestiža in če ima sosednja vas zvonik, visok 40 metrov, bo naša vas zgradila 50-metrskega. Še ekonomski vidiki.
Veliko prebivalcev tega območja je po letu 1954 (delitev Vietnama) zbežalo v ZDA ali Avstralijo. Ti izseljenci pošiljajo velike vsote denarja za obnovo domačih cerkva in hiš svojih sorodnikov (hiše tu so že na zunanji videz neprimerno bolj bogate od videnega po ostalih delih dežele).
Današnji mladi iz teh vasi množično odhajajo na delo v tujino (Japonska, Južna Koreja, Tajvan, Evropa) in seveda denar pošiljajo domov.
Tisti, ki so ostali tu, se ukvarjajo s pridelavo riža (manj zahtevno kot v hribovitih delih), še bolj donosnim gojenjem školjk in kozic, obdelavo srebra in drugih kovin. Poleg tega pa je območje ob morju (kjer je zdaj velika industrijska cona) z velikimi zalogami zemeljskega plina.
Če bi koga zanimala tematika, bi lahko na tem področju ostal mesece in verjetno še ne bi prišel do celovitih zaključkov.
No, vsaj za malce več predstave, kot sem jo ponudil jaz (nimam drona) - če v YouTube vpišete "Flycam nhà thờ Thái Bình", boste našli številne posnetke, ki prikazujejo pokrajino, posejano z zvoniki.
Pri veliki večini ogledanega je šlo zgolj za zunanjost, a tudi tam, kjer sem vstopil, je bila razkošnost notranjosti sorazmerna z zunanjostjo.
Ne, nikjer ni bilo videti, da bi bili kakorkoli "šparovni".





















































