Stran od ustaljenih poti

Že zgodaj zjutraj je kazalo, da bo lep dan in sem se odločil, da izpolnim načrt z začetka bivanja v Ubudu. Po že znani poti proti severu in po še neznanih še naprej, vedno navkreber. Z višino je postajalo tudi hladno, tako da sem si oblekel vetrovko, pa še me je malce zeblo. Palme so zamenjali borovci. Nekaj čez 1700mnm potem sem se pa začel spuščati proti SV. Zelo razgibana, a neprometna cesta skozi vasi, v katerih so pred hišami sušili klinčke. Kako prijeten vonj.
Nadaljevanje ob obali proti vzhodu. Vetrovka je že zdavnaj pod sedežem saj je tu vroče kot v peklu. Tudi veter, ki ga čutim na motorju je tako vroč, kot bi se vozil skozi kak kamin. Cesta je dokaj dobra, široka za dva normalna pasova, z malo prometa, zato pospešim na dobrih 80km/h v upanju, da bo le malo maanj vroče. Nič ne pomaga.
Po GPS položaju sem približno ugotovil kje bi lahko bili nabiralci soli in tako sem v eni vasi zavil čisto do morske obale.
Kar dobro sem zadel in našel solinarje - bom zbral par fotk in prikazal malce nenavaden način pridobivanja soli (ki ima mimogrede drugačen okus, kot sem ga vajen od domače soli).
Je pa to del Balija, ki je daleč od ustaljenih turističnih poti, brez kakršnekoli turistične infrastukture, brez žensk, ki bi ponujale masažo in moških, ki bi ponujali transport - na tem koncu niti angleško ne znajo. Hvalabogu za ta del Balija.
Nadaljujem po vsej severnovzhodni obali in zaradi vročine, ki res noče popustiti se odločim za postanek s kopanjem. Spet kar prava izbira lokacije. Tulamben je menda priljubljena destinacija za potapljače, saj je v bližini potopljena ameriška ladja, a tudi za snorkljanje je bilo povsem OK. Edini problem je bil, da s seboj nisem imel ne maske in ne dihalke (za razliko od poti v Lovino, ko sem ju imel s seboj, a sta bili zaradi kalne vode povsem neuporabni) in da bi bila sreča še popolnejša je malemu Panasoniku baterija že pošteno pojemala.
Kakorkoli - spet enkrat več navdušen nad raznobarvnim podvodnim svetom (uh, bo treba spet kdaj na Maldive - preden bodo pod vodo). Užival toliko časa, da me je sonce pošteno zapeklo po hrbtu in ramenih. A je bilo vredno!
Nazaj na motor in spet v hrib. Bali je res raznovrsten - terase z nasadi koruze.
Še malo riževih polj in nekaj prepiranja z navigatorko (jaz bi po vaseh, ona pa po glavni cesti) in po 11 urah z bolečo zadnjico nazaj v Ubudu.
Bil je res lep dan!

Jutranji pogled na jezero Batur

Severna obala brez turistov



Od vročine je vse rastje požgano

Riževa polja "zaščitena" s plastiko

Tirta Ganga



Še nekaj podvodnih "mojstrovin" (le toliko da vam vsaj približno pokažem delček podvodnega sveta)