Konec dežja in konec laoške zgodbe

Na polno luno v oktobru se za menihe konča obdobje trimesečnega umika iz življenja samo za samostanskimi zidovi, hkrati pa ta dan naznanja tudi konec deževne dobe in prihod obdobja za žetje riža. Tri mesece dežja velja pri pravovernih tudi prepoved poročanja - več kot dovolj razlogov za večdnevno praznovanje (Boun Ok Phansa).

Menihi se zakopljejo v delo in izdelujejo najrazličnejše okraske, vsak samostan pa se potrudi s postavitvijo vsaj ene res velike skulpture.

 

Domačini pred domovi postavijo svoje okrašene - ne novoletne jelke, pač pa ladjice.

 

Celo mesto je okrašeno,

otroci pripravijo prireditve,

vsi praznujejo,

 

vsepovsod gorijo svečke,

a najlepše je po samostanih

 

 

 

 

Kljub velikemu prazniku je vse mirno, spokojno - kakšna ogromna razlika s praznovanjem na Phuketu.

Laos, verjetno se še vidiva.