Udeleženec procesije je s spremstvom prišel pred "oltar", se s "steklenimi" očmi zazrl v daljavo, nekaj nerazločnega (in meni nerazumljivega) govoril, zakričal in z rokama silovito udaril po kovinski mizi. V naslednjem hipu pa je že nezavesten padel vznak. Par sekund kasneje se je s pomočjo spremljevalcev "zbudil" in počasi začel zaznavati okolico.
In prizor se je ponavljal z vsakim novim prišlekom.
Ni komentarjev:
Objavite komentar