Krabi

Čeprav mi Tajska nikoli ni bila destinacija za dopust, pa sem tu vedno preklopil iz popotniškega "programa" v dopustniškega. Vse mi je znano in domače (števec pristankov in vzletov za letališče BKK je na 49, potem so pa še druga tajska letališča, pa kopenski prehodi mej...), a tudi drugače je dežela sila enostavna za potovanje z vso infrastrukturo in udobjem za zahodnjaškega turista in potrošnika.

Krabi me je (že doma) negativno presenetil s cenami prenočišč v turističnem delu ob morju (Ao Nang) - jah, očitno dosti povpraševanja. Tako ali tako sem se nameraval okrog voziti z motorjem, zato sem se z lahkim srcem odločil za prenočišče v "izvirnem" mestu Krabi, ki pa je slabih 20km oddaljen od tistega, ki je znan po turizmu. Lepa soba, na odlični lokaciji (5 minut pešačenja do večerne tržnice, restavracij, trgovin) je bila 3x cenejša od bistveno slabše izbire v Ao Nangu in tako sem malo več investiral v najem motorja.
Ja, spet je bila Honda, tokrat povsem nova ADV s 160ccm. Udobna, hitra in zanesljiva - tudi doma bi se vozil z njo.

Prvi izlet je bil na znamenito plažo Railay in ker sem bil med najbolj zgodnjimi sem lahko lepote zaužil skoraj v samoti, vsekakor pa brez množic.
Aja, čeprav je Railay beach na celini, pa je dostopna samo z morske strani, torej s čolnom.

Ja, je kar razlog, da je tako oblegana in znana, saj je okolica sila lepa, slikovita in tudi fotogenična.
 

Ko sem se naužil lepot, pa so jih prišli pogledat še drugi. Eh, niso počakali mene, da "opravim svoje", le spali so še takrat, ko sem se jaz že vozil do plaže.
Definitivno se je splačalo bolj zgodaj vstati (v bistvu kar pravilo pri meni na potovanjih).

Bilo je lepo, a da vseeno malo pojamram - Tajsko je zajel vročinski val in opoldanske temperature so šle tja do 37 stopinj C. V klimatizirani sobi sem počakal, da se je sonce začelo spuščati.

Večer je čas za night market in na prvi pogled bi si kdo še mislil, da je tu še slabše in bolj eksotično kot v Kunmingu KLIK, a na srečo so bile take le posamezne stojnice.
Prejšnji večer sem preživel na lokalni tržnici, kjer je bila hrana prilagojena domačinom, tu pa sem imel bistveno več izbire - in sem jo izkoristil ;)

Kot sladkosnedu mi je v JV Aziji vedno obvezen postanek tam kjer pečejo palačinke. Z leti so se recepture in imena spreminjala, no, iskreno povedano tudi okusi, a še vedno je užitek pojesti pancake, crepe ali roti z banano in čokolado.
Hmm, mogoče bi moral enkrat sestaviti pot po kateri bi sledil Banana pancake trailu KLIK