V bistvu sem si ga želel videti že zelo dolgo in sedaj sem ga imel tako rekoč pred nosom (prenočišče je bilo oddaljeno zgolj par minut hoje).
Ob prvem foto srečanju me je "pozdravil" policaj, čeprav sem bil lepo za ograjo. Pozdrav ni bil nič kaj prijazen in čeprav sem mu skušal dopovedati, da me od plačljivega dela loči ograja, sem v zameno dobil le grde besede iz katerih sem razbral naj se hitro poberem.
Naslednji dan zjutraj se je zgodba skoraj ponovila, le da sem tokrat vztrajal dalj časa in pazniku v civilu nekako razložil, da bom sigurno kupil vstopnico le pravo svetlobo za fotkanje čakam. Pa še res je bilo.
Jah, to z vstopnino ni prav nič zabavno. Povedali so mi, da z eno karto ne morem noter zjutraj in zvečer, ampak bi moral za vsak vstop kupiti novo.
Vstopnina pa okroglih 1000 somov (pol USD) - za ta domače. Za tujce pa nič kaj okroglih 14400 somov. Prijazno.
Mogoče bi celo plačal dve karti, a glej ga zlomka - celoten trg med tremi medresami je bil zapolnjen z montažnim odrom, ta pa cel dan okupiran z zdolgočasenimi mladenkami, ki so vadile za otvoritev nekega dogodka.
Še potem, ko sem imel karto in se jih je večina že pobrala, sem se močno skregal s pazniki, ki mi niso pustili na oder fotkat. In zakaj sem potem sploh plačal vstopnino?
Ja, ja, ne gre samo za zunanjost, za trg. Saj je tudi v notranjosti kaj za videti. Lepo.
Žal kaj hitro ugotoviš, da si s plačilom vstopnine poleg ogleda nesinhroniziranih plesalk dobil še možnost ogleda "trgovinic". Zelo žalostno, a notranjost medres so spremenili v kvazi trgovski center s cenenimi spominki.
Tudi bližnji pogled ti kaj hitro pove, da ni vse zlato....
Plesalke in koreografi so končno odšli, s paznikom sem končno dopovedal, da na odru ne bom konkurenčno plesal, ampak zgolj fotkal, a še preden sem se razživel in še daleč pred koncem dneva so policaji zaćeli žvižgati, da je njihov delovnik končan in, da jedokončno čas, da se (spet) poberem.
S tako zaželjeno modro svetlobo ob sončnem zahodu ni bilo nič in preostal mi je le HDRfotošop poskus ovekovečitve krasne znamenitosti.
Razočaran? Zadovoljen?
Kaj pa vem. Glede arhitekture vsekakor navdušen, prav nič pa nad ljudmi. Uzbekistanski turizem se mi je zdel vedno bolj podoben staremu jugoslovanskemu - turisti, vi kar doma ostanite, le denar pošljite.
Ni komentarjev:
Objavite komentar