V Buhari so naju za konec hoteli napeti še glede vozovnic za vlak (ja, ni problem, jih bomo prinesli - potem pa tik pred zdajci - sori, blablabla kart ni blablabla), a sva potem stvari vzela bolj resno v svoje roke in na železniški postaji dobila vozovnici v polnem vlaku do Samarkanda.
Opoldanska svetloba ni bila primerna za fotkanje veličastnega Registana (da o ceni vstopnice raje (še) ne govorim)...
... in zato sva se po ozki stezici napotila proti manj slavni mošeji Bibi Khanym (Khanum, Khanim, Khanjim).
O mošeji menda kroži več zgodb in legend - ena (sicer romantična, a povsem neverjetna) je
ta, bolj verjetno je to, da je veliki Timur (v najboljših časih je vladal ozemlju od Damaska do Delhija) hotel nekaj sila veličastnega na svojem dvorišču. Ob silni naglici pri gradnji pa je bila le ta preveč površna (hmm, kot bi gradili naši gradbinci) in skozi tedne in stoletja je od mošeje ostalo bore malo (po potresu 1897 pa še manj).
Začuda so l. 1974 (v trdih časih Sovjetske zveze) začeli popolno rekonstrukcijo in to kar je sedaj vidno (tudi na mojih fotkah) je povsem nova zgradba.
Aja - mošeja se imenuje po Timurjevi ženi (še niste prebrali tiste zgodbice v povezavi?)
Ni komentarjev:
Objavite komentar