Lahko bi kar ponovil (copy/paste) zgodbo, ki sem jo doživel pred dobrimi petimi leti saj je Long Coc sedaj približno tako neznan, kot je bil Moc Chau takrat, hkrati pa se bojim, da se bo preneslo tudi poznejše dogajanje. Moc Chau, nekdaj nekje bogu za hrbtom, je sedaj velika turistična atrakcija s številnimi glampingi, velikim steklenim mostom, čajnimni nasadi v obliki srčkov...
Long Coc, s svojimi čajnimi hribčki, ki nekatere spominjajo na otoke v zalivu Halong, mene celo malo na čokoladne hribčke na Boholu, na Filipinih, je dobrih 120km oddaljen od Hanoja, ravno prav za dnevni izlet.
Večina ceste do tja je bila v zelo dobrem stanju, tako da sem lahko hitro drvel spreminjajočemu se vremenu nasproti. Neobičajno visoke temperature za sredino decembra so se tu v hribih hitro spuščale, pravzaprav so v (dobesedno) nekaj minutah padle za več kot 10 stopinj C.
Močan veter je tudi prinesel veliko temnih oblakov - sem celotno pot nazaj proti Hanoju bežal pred dežjem.
Tudi če bi bilo vreme lepo, pa letni čas ni bil najboljši za oglede - kljub soboti ni bilo nobenih obiskovalcev in če ne bi bilo teh "obiralcev", bi bil med griči popolnoma sam.
Ujel sem nekaj jasnine, nekaj oblakov, veliko oblačnosti, tudi nekaj meglic, le tiste mistične svetlobe ni bilo... No, manjkalo je tudi zelenilo spomladanskih listov, sončni zahod, pa obiralke s koničastimi klobuki....
Eh, imam vsaj razlog(e), da se kdaj vrnem ;)
Ni komentarjev:
Objavite komentar