Kot strasten ljubitelj čokolade sem si tokrat želel pogledati njeno proizvodnjo.
Vietnam se je v zadnjih letih povzpel na drugo mesto med največjimi izvozniki kave na svetu, pri kakavu napredek sicer ni tako silovit, a se vseeno vse bolj uveljavlja kot znan pridelovalec. Pri proizvodnji so še bolj na začetku, a zanimivo je, da lahko na enem mestu vidiš celoten proces od obiranja sadežev do izdelave čokolade.
No, naj bi.
Že v okolici Dalata tovarne čokolade ni bilo več, severno od Can Thoja sem sicer našel tovarno, a je bila zaprta...
Le par kilometrov iz Can Thoja je farma kakava, kjer so včasih imeli vodene oglede, potem pa sem bral, da je zadnja leta zaprta.... No, vseeno sem se zapeljal tja in naletel na zaprta vrata in napis "closed". Še sam ne vem zakaj, a malo sem se vozil okrog ograje in pogledoval, če bi se videla kakšna aktivnost in ko sem spet prišel do closed vrat, me je tale možak vprašal, če bi si rad ogledal farmo.
Glede na vso smolo, ki sem jo imel s čokolado v Vietnamu pa se mi je tokrat očitno nasmehnila ogromna sreča.
Možak, Muoi Cuong je kar lastnik farme, ki je verjetno prva te vrste v Vietnamu in deluje že več kot 60 let. No, prav zaradi svoje starosti (čeprav je še zdaleč ne kaže) je g. Muoi rekel, da ima vodenja dovolj in da je tokrat naredil izjemo (poleg mene sta bili na farmi še dve Kanadčanki).
Menda sta z očetom že l.1960 pripeljala prve sadike kakavovca iz Malezije in čeprav na začetku niti slučajno ni kazalo, da bi tu lahko uspešno rastli, kaj šele, da bi se razvila proizvodnja, pa ni nikoli obupal. Delal je večinoma sam, se vseskozi izobraževal, tako da danes polovico svojega pridelka proda multinacionalki Cargill. Na farmi je sedaj "le" okrog 2000 dreves kakavovca.
Dolg uvod - pa naj bo nadaljevanje bolj strnjeno ;)
V sadežu kakavovca so zrna, ki se dejansko uporabljajo za izdelavo čokolade in drugih izdelkov na osnovi kakava.
Mimogrede - beseda kakawatl je najverjetne prvotna beseda za kakav. Zahodna civilizacija se je z njim srečala preko španskih osvajalcev, ki so azteško (nekateri viri trdijo, da gre za olmeško) besedo razumeli kot kakao (cacao).
Kakavova zrna (z belim ovojem) pustijo nekaj dni fermentirati (pod listi bananovca), potem pa jih posušijo.
Posušene transportirajo v velike tovarne za predelavo ali pa tu nadaljujejo s procesom.
Sledi praženje, kjer se potem luščina loči od zrna.
Prepražena in oluščena zrna zmeljejo tako da nastane gosta, a tekoča kakavova pasta.
Od tu naprej se procesi razlikujejo glede na končno uporabo, ozroma glede na končne izdelke, a na tej farmi...
...dajo pasto v stiskalnico, ki jo loči na dva končna produkta - kakavovo maslo in prah.
Za tiste, ki še niste poskusili ničesar od zrna do 100% kakavovega prahu - vse je zelo grenko, z izrazitim okusom, ki je zelo daleč od čokolade, ki smo jo vajeni jesti (tudi od tiste 70%).
Meni so bila dobra sveža zrna, tista, z belim ovojem... vse naslednje faze pa raje preskočim in počakam na čokolado ;)
Ni komentarjev:
Objavite komentar