Opeka na opeko - opekarna

Moje vietnamske stranpoti izgledajo sila enostavne - ko sem vozim po glavni cesti, opazim kaj zanimivega, se ustavim, pofotkam in zdrvim dalje...
Daleč stran od resnice.
Imam desetine zapiskov, ki so se nabirali skozi leta, enako velja za (dobesedno) tisoče spletnih povezav (za ves svet), ki jih še vedno pridno zbiram in to je zgolj osnova. Potem pa pride na vrsto raziskovanje, branje člankov (hvala Google translate) in blogov, gledanje satelitskih posnetkov in fotografij na Google Earth, Street View... Sledi selekcioniranje meni trenutno zanimivega, označevanja teh točk na zemljevidih in na koncu povezava točk v smiselno pot.

Na nekem italijanskem blogu sem videl zanimive fotke vietnamskih opekarn, se lotil raziskovanja (je kar trajalo, da sem našel lokacijo) in si narisal pot.
Si ne znam predstavljati kako bi šlo brez motorčka - približno 90km iz Can Thoja, večinoma po vaških cestah in poteh, na koncu ob labirintu številnih rečnih kanalov.

Kot običajno je bilo sprva kar nekaj presenečenja, saj ljudje niso vajeni, da jim tujec prihaja v njihovo delovno okolje. Ampak sem tega vajen in na začetku malo počakam, se sprehodim po prostorih, si vse ogledam brez dvigovanja fotoaparata, delavce pozdravim ali jim vsaj namenim nasmehe.
Navadno je tako že po parih minutah led prebit in lahko fotkam, ne da bi motil njihovo delo.

Ne vem, mogoče sem malce čuden, ampak meni te stranpoti (če hočete: off the beaten path) praviloma pomenijo več, kot vse "must see" znamenitosti in kljub ogromnemu vloženemu delu in naporom na poti, potem vedno zelo uživam.