Za pot do Sankarja se odloči le malokateri tuji obiskovalec saj je vasica daleč (skoraj pol dneva vožnje s čolnom), pot pa relativno draga.
V času našega obiska je bila jezerska gladina zelo nizka (veliko sončnih dni, nič padavin).
Pagode so drugače delno v vodi in tako je pustolovski občutek odkrivanja "neznanega" toliko večji.
Seveda pa je tudi v tem primeru šlo bolj za: "cilj je pot" in med (dolgo) potjo se je vseskozi nekaj dogajalo...
... srečevali smo navihane deklice...
... in resne žene...
... se včasih komaj prebijali skozi bujno rastje...
... in bili nevoščljivi vsem, ki so se hladili v jezeru.
