Dragon bridge / Cầu Rồng / Zmajev most

Kot sem ža napisal, KLIK reka Han deli Da Nang na dva dela, ki ju potem povezuje več mostov in najbolj znan, znamenit, fotogeničen in obiskan je Zmajev most (glede na dolžino 666m bi lahko imel tudi kak drugo ime, hehe).
Ta most je lep dokaz kako iz dolgočasne infrastrukture narediti arhitekturno in turistično znamenitost. V zmajevem telesu je lepo skrita vezna in nosilna konstrukcija mostu in še več - v zmajevo glavo so vključili sistem za bruhanje ognja in brizganje vode.
Ja, atrakcija ni zgolj most, ampak tudi dogajanje, ko vsak vikend (petek, sobota, nedelja) zvečer  most za nekaj minut zaprejo, iz zmajeve glave pa začne bruhati ogenj in na koncu še vodni piš.
Po desetih letih od začetka tega spektakla je most (hmm, del ob zmajevi glavi) ob vikendih še vedno oblegan z več sto radovedneži (med katerini sem bil 1x tudi jaz).

Da Nang

Da Nang (Danang) sem videl predvsem kot mesto brez duše. Mogoče sem preveč pričakoval, ker so ga tako opevali predvsem tujci, ki živijo in/ali delajo v Vietnamu, zame pa je bil prevelik (1,2 mio prebivalcev), brez pravega središča dogajanja in zelo "razvlečen".

Obalni del me je malo spominjal na Rio de Janeiro - vrstni red: morje, plaža, pešpot, cesta, hoteli, ampak izvedba je bila pa povsem vietnamska, žal v slabem pomenu.

Tudi dogajanje na plaži se popolnoma razlikuje od brazilskega.

Saj se trudijo z urejenostjo in marsikaj je tudi sila moderno, a kaj, ko že v osnovi ni nobenega središča.

Reka Han (v svojem izlivu v morje) deli mesto na dva dela - smola, ker je mesto brez centra še bolj razdeljeno in neke vrste sreča, ker je veliko mostov, ki so svojevrstne arhitekturne zanimivosti.
O enem mostu več v nadaljevanju.

Poleg obale sem edino večje zbirališče ljudi našel prav v neposredni bližini mostu, na edini odprti večerni tržnici (druge so bile zaprte ali v prenavljanju).

Iluzija na gori Ba Na

Zamislite si npr. Kanin (seveda brez snega) in nekega ultra bogataša, ki na njemu postavi vse (in še več) kar je vidno na spodnjih fotkah. Kar je pri nas (evropski prostor) povsem nepredstavljivo je v Vietnamu realnost, hmm, bolj realna iluzija.
Le Viet Lam, ki si je menda ogromno bogastvo prislužil z rezanci v Ukrajini, je po vrnitvi v rodni Vietnam postal en izmed največjih nepremičninarjev v državi (lastnik Sun Group) in kot tak odločilno sodeloval pri gradnji "naselja" Sun World Ba Na Hills. 

Na začetku 20. stoletja so Francozi (takrat kot kolonialisti v Vietnamu) na hribu Ba Na postavili letovišče (vile, hotele, tudi vinsko klet) za pobeg pred nižinsko tropsko vročino. Po njihovem odhodu in po vietnamski vojni je vse skupaj propadlo in ostalo je le nekaj ruševin, potem se je pa vlada v začetku 21. stoletja domislila, da bi hrib spet turistično obudili.
Podatkov o tem kdaj, kako in zakaj je vse skupaj prevzel Sun Group nisem našel, a verjamem, da ni šlo za kako dobrodelnost, saj je bil že začetni vložek krepko čez 300 mio. USD, sedanjo investicijo (ki še kar raste in raste) pa ocenjujejo na 1,7 milijarde USD.

 Na hrib poleg najdaljše enotne žičnice na svetu (Guinness rekord) vozijo še trije ali štirje gondolski sistemi, zgoraj pa med "vasmi" tudi dodatne žičnice in železnice. 

Gre za nekakšno mešanico gorskega letovišča (hotelski kompleksi), tematskega parka, zabaviščnega in trgovinskega kompleksa - tako najdemo repliko srednjeveške francoske vasice, serijo tematskih vrtov z labirintom in vinogradom, vinsko klet, pivski vrt, notranji zabaviščni park in kinodvorane, več deset različnih restavracij in kavarn z lokalno in mednarodno ponudbo...

Seveda pa vse skupaj najbolj zaznamuje ena izmed najbolj instagramabilnih točk v vsej Aziji - to je Zlati most (Cầu Vàng, Golden Bridge), ikona sodobnega Vietnama.
Simbolni roki boga, ki držita zlato nit predstavljata zaščito in povezavo med zemeljskim in nebeškim svetom, položaj mostu pa harmonijo med človekom in naravo.

Kot že napisano, investicija še zdaleč ni zaključena - nova gradbišča vse naokoli.

Moram priznati, da sem bil izredno presenečen, deloma tudi navdušen nad spoznanjem koliko truda je bilo vloženega v detajle, saj sem bolj pričakoval kakšne filmske kulise ali instant izdelke za zabaviščne parke. No, po drugi strani pa mi po najboljši volji, znanju ter razgledanosti, ki jih nosim skozi življenje ni uspelo najti medsebojne povezanosti ali vsaj vključitev v tematiko določenaga dela "naselja".

O okusih se menda ne razpravlja, a sta vseeno dve dejstvi ;)
- sam sem prišel sem malo zaradi firbca, bolj zaradi "rdeče niti" tega potovanja (več v nadaljevanju, hehe) in ne čutim nobene potrebe po še kakšnem obisku (že tako sem ga omejil na eno dopoldne);
- po odprtju kompleksa Sun World Ba Na Hills se je obisk Da Nanga povečal za skoraj 500%, po doprtju mostu pa beleži še cca. 20% letno rast; tako kompleks, še posebej pa most sta deležna številnih mednarodnih priznanj na področju turizma, da slave na družabnih omrežjih niti ne omenjam.

Vietnamski Santorini

Po celotnem Vietnamu se je razpaslo oblikovanje instagramabilnih foto točk, od postavitev gugalnic na razglednih mestih do preoblikovanja (in zidanja) kar celotnih naselij.
En tak primer je gostinski kompleks v marini v Da Nangu, ki (malo) spominja na grški Santorini in privablja velike množice (predvsem) domačinov.

Prelaz Hai Van

Z lahkoto bi napisal, da je to pač en prelaz čez katerega sem se peljal in... pika.
Ampak gre za pomembno zgodovinsko ločnico, ki je svojo vlogo odigrala tako pred stoletji (meja med kraljestvoma Champa in Dai Viet) kot desetletji (indo francoska in vietnamsko ameriška vojna), predvsem (ali pa zgolj in samo) pa je prelaz postal znan po snemanju ene izmed oddaj Top Gear. Zadnja leta pa je po "zaslugi" reklamnežev (beseda vplivnež mi asociira na povsem nekaj drugega, pri influencerjih pa najprej pomislim na gripo, hahaha) prelaz pristal na vseh listah "must see/do" v Vietnamu.
Ja, okrog prelaza se je zgradil en velik hype (hajp) - po eni strani čudno, ker že dežela, kaj šele širša okolica in svet ponujajo bistveno lepše hribe, zavoje, poglede... po drugi strani pa razumljivo, ker, če lahko ena sladko obarvana voda (Prime) obnori svet, zakaj ga ne bi še naravne lepote.

Sicer vreme na izhodišču, v Da Nangu, ni bilo nič rožnato, a se je ime prelaza (v prevodu pomeni ocean oblakov) in upravičenost opozorilnih znakov kmalu izkazalo za resnično.

Razgledi... Hmm, ja krivi so bili oblaki in megla, a vseeno menim, da so vzkliki navdušenja na družabnih omrežjih pretirani.

Vrh.
Menda je lahko na eni strani dež, na drugi pa sončno, a tokrat je bilo vreme kar enotno in lahko si predstavljam kurjo polt in tresavico takih "popotnikov", ki so prišli narediti kljukico na svojo listo.
Jp, to sledenje množicam je zelo zanimivo - eni kar gredo, češ, če je sosedov Franci zmogel, bom tudi jaz, drugi pa sprašujejo, če bo 350ccm motor dovolj močan (s svojo (bivšo) 50ccm Vespo bi mu bil z lahkoto kos).

Moje osebno in iskreno mnenje: pojdite, če ste kje v bližini, a ne pričakujet ničesar "amazing, wonderful, once in a lifetime...", še posebej, če ste kdaj prekolesarili, prepešačili ali vsaj bolj počasi prevozili Vršič.

Aja, tokrat spet Honda (v Vietnamu kar moja stalnica), le da prvič model PCX160, daleč najbolj zmogljiv motor do sedaj in kar na začetku seveda še nisem vedel - daleč v najboljšem stanju tokratnega potovanja.