Nazaj v Dalat

Spet sem mislil, da bom za pot potreboval več časa in sem se tako na motor vsedel že zgodaj zjutraj. Najprej dolgočasna, večinoma ravninska vožnja, ki jo je "popestril" (spet) močan veter.

Bolj, ko sem se bližal Dalatu, bolj ovinkasto in strmo je postajalo.

Če bi vnaprej vedel, da mi bo ostajalo toliko časa, bi zagotovo zavil na kakšno stranpot, saj je pokrajina izgledala zelo privlačno.

Upam, da se način "poljedelstva", ko se spomladi kuri ogromne zaraščene površine ne seli s Tajske tudi v Vietnam.

Še 500 višinskih metrov pred mano, v tanku pa skoraj nič več bencina in nikjer bencinske črpalke, še vaških prodajaln, kjer ti natočijo iz steklenic, ni bilo nikjer. Jp, pošteno me je skrbelo kaj bo, če obstanem na cesti, ker tudi prometa ni bilo skoraj nobenega.
Pa je nekako, na koncu verjetno že na hlape, le uspelo.

Ampak vse pa vseeno ne more iti gladko :(
Izposojevalnica je bila zaprta, moja vietnamska sim kartica ni omogočala telefoniranja in kar dolgo je trajalo, da se je nekdo pripeljal mimo, da sem ga ustavil in poprosil za klic.
Sem bil pa vesel, da sem se znebil motorja v takem stanju, kot sem ga prejel in da sva oba ok prestala tedensko vožnjo (ja, v vietnamskem prometu to še zdaleč ni samoumevno).

Od Dalata do morja

Po dvodnevnem bluzenju po Dalatu in okolici je napočil čas, da se odpravim na jug, proti morju.

Aja, nič še nisem omenil svojega prevoznega sredstva...
V Dalatu je na desetine izposojevalnic motorjev, a (skoraj) vse so usmerjene na domače turiste, kar v praksi pomeni, da je kontakt mogoč le preko telefona, oziroma, da ne odgovarjajo (napisal sem ene 20 mailov, FB sporočil in podobnih oblik kominikacije) na angleško napisana sporočila.
Zadnje sito za moje neuspehe pri najemu poceni motorčka pa je bilo dejstvo, da ti ga posodijo zgolj za vožnje po okolici Dalata in da za jamstvo zahtevajo potni list.
Tako mi je preostal zgolj, že s prejšnjih potovanj preizkušen, Tigit Motorbikes. Gre sicer za visoko profesionalno (za vietnamske razmere) podjetje v lastništvu Avstralca, kjer pa so cene podvojene. Ok, 9$, namesto 4-5$/dan bom že preživel...
Honde, ki sem jo dobil, sem bil že dodobra vajen in prva dva km sta šla gladko... potem pa izguba moči in se je ustavila. Z vsemi triki, ki jih poznam, mi je ni več uspelo zagnati.
Peš nazaj (ja, vroče je bilo in celo pot sem preklinjal) v izposejevalnico, z lastnikom (na motorčku) nazaj do mojega, parkiranega... On je poznal več trikov in nekako mu je uspelo usposobiti motor do te mere, da je prišel nazaj v izposojevalnico, kjer so mi ga zamenjali za drugega - s tem sem potem brez težav prevozil skoraj 600km.

Budistična pagoda Linh Phuoc z množico turistov...
Zanimivost: v zmaja je vgrajeno 12.000 pivskih steklenic ;)

Pri bližnjem Cao Dai templju sem bil pa popolnoma sam.

Bizarne arhitekture tudi v okolici Dalata ni manjkalo.
Na spodnji fotki je definitivno "replika" zlatega mostu v Danangu, stopnice pa...? Hmm, mogoče navdih od maroških Himmelstreppe (Stairway to Heaven).

Ko smo že pri bizarnosti... Imena vasi si nisem zapomnil, a vsi jo poznajo (ja, vas je zaradi kipa turistična atrakcija) kot piščančja vas (chicken village).

 

Povsem drugačna arhitektura pa pokaže versko raznolikost, pravzaprav celotnega, Vietnama.

Bolj, ko sem se oddaljeval od mesta, bolj je pihal veter, tako da me množica vetrnic ni presenetila.

Z vmeščanjem vetrnic v prostor v Vietnamu očitno nimajo takih problemov, kot pri nas - pod njimi in okrog njih so čajni nasadi.
No, tudi "farme" so pri njih drugače zastavljene, kot pri nas. Velike posesti so (vsaj do neke mere) dostopne obiskovalcem in z nekakšnim "turističnim centrom" poskrbijo za dodaten zaslužek (podobno sem videl na Tajskem).

Za nas zelo nenavadno, ampak očitno vedo, da bodo na tak način pritegnili množice (vlakovna kompozicija je zgolj postavljena - ni del železnice, ni tirov daleč naokoli)

Seveda pa v takih kompleksih ne sme manjkati prostor za fotkanje.
Azijci so nori na te stvari.

V JV Aziji vedno z užitkom fotkam ljudi, ker so vedno pripravljeni sodelovati (včasih še preveč, hehe), zmeraj je veliko smeha, prijaznosti in priložnosti za (vsaj) par besed.

Na "prelomnici", ko sem s 1500mnm začel spuščati proti ničli na morski gladini...

... in jo dosegel v Phan Rangu.

Maze Bar Dalat

 

Tista Nora hiše (KLIK) pa ni edina arhitekturno bizarna stvaritev v Dalatu. Povsem konkurenčen ji je namreč Maze Bar & Cafe. Verjetno zaradi same nenavadnosti pripisujejo oblikovanje tega bara arhitektki Nore hiše, ampak gre za povsem drugega človeka - Lu Truc Phuong je njegovo ime (poguglajte, če vas zanimajo njegova druga nenavadna dela, npr. hiša s stotimi strehami...)

Bar je seveda popularen in zelo težko si predstavljam kako je, ko je poln ljudi, ker gre dejansko za labirint ozkih, zavitih in strmih stopnišč, ki povezujejo rahko shrhljive in pošastne male sobice, kjer nikoli ne veš ali je naprej še kaj ali si prišel v slepo ulico.
Dejansko "totalno odbita" in fascinantna arhitektura z nenavadnimi materiali ter skulpturami, vse skupaj pa začinjeno s temačno, a barvito svetlobo.

Žal sem se (tik po odprtju lokala) le bežno sprehodil, za boljši uvid bi potreboval več, bistveno daljših obiskov.
Kljub zelo klavstrofobičnemu občutku pa vseeno priporočam obisk.

Tale video je veliko bolj poveden od mojih fotk:

Crazy House Dalat

V Dalatu stoji ena izmed najbolj čudnih in bizarnih hiš - v svetovnem merilu.
Gre za "prenočišče" Hang Nga (=boginja lune v kitajščini), imenovano tudi pravljična hiša, predvsem pa se je stavbe najbolj prijelo ime Crazy House.
Arhitektka Dang Viet Nga, ki se je šolala in dolgo časa delala v Rusiji, kasneje pa v Vietnamu predvsem za vladne projekte, je svoje neizživete sanje prelila v to nenavadno hišo.

Prve skice in slike (menda kar namesto načrtov) je naredila v 1990, gradnja, ki naj ne bi bila nikoli povsem dokončana, pa se je v glavnem zaključila do 2010.
Že na prvi pogled je jasno videl vpliv Antonija Gaudíja (znani katalonski arhitekt - Barcelona, Sagrada Familia), med vsemi zaobljenimi linijami, drevesnimi oblikami, pajkovimi mrežami ter nenavadnimi strukturami in poslikavami pa bi lahko iskali tudi povezavo z Waltom Disneyem in Salvadorjem Dalijem ;)

Street art Dalat

Pozorne bralke verjetno že vedo kakšno je moje mnenje o Instagramu, a me vseeno zelo žalosti dejstvo, da je tale rumena fasada menda najbolj instagramabilna točka v Dalatu.

Žalosti zato, ker je v mestu par uličic in drugih točk, ki so res zanimivo poslikane: