Od Dalata do morja

Po dvodnevnem bluzenju po Dalatu in okolici je napočil čas, da se odpravim na jug, proti morju.

Aja, nič še nisem omenil svojega prevoznega sredstva...
V Dalatu je na desetine izposojevalnic motorjev, a (skoraj) vse so usmerjene na domače turiste, kar v praksi pomeni, da je kontakt mogoč le preko telefona, oziroma, da ne odgovarjajo (napisal sem ene 20 mailov, FB sporočil in podobnih oblik kominikacije) na angleško napisana sporočila.
Zadnje sito za moje neuspehe pri najemu poceni motorčka pa je bilo dejstvo, da ti ga posodijo zgolj za vožnje po okolici Dalata in da za jamstvo zahtevajo potni list.
Tako mi je preostal zgolj, že s prejšnjih potovanj preizkušen, Tigit Motorbikes. Gre sicer za visoko profesionalno (za vietnamske razmere) podjetje v lastništvu Avstralca, kjer pa so cene podvojene. Ok, 9$, namesto 4-5$/dan bom že preživel...
Honde, ki sem jo dobil, sem bil že dodobra vajen in prva dva km sta šla gladko... potem pa izguba moči in se je ustavila. Z vsemi triki, ki jih poznam, mi je ni več uspelo zagnati.
Peš nazaj (ja, vroče je bilo in celo pot sem preklinjal) v izposejevalnico, z lastnikom (na motorčku) nazaj do mojega, parkiranega... On je poznal več trikov in nekako mu je uspelo usposobiti motor do te mere, da je prišel nazaj v izposojevalnico, kjer so mi ga zamenjali za drugega - s tem sem potem brez težav prevozil skoraj 600km.

Budistična pagoda Linh Phuoc z množico turistov...
Zanimivost: v zmaja je vgrajeno 12.000 pivskih steklenic ;)

Pri bližnjem Cao Dai templju sem bil pa popolnoma sam.

Bizarne arhitekture tudi v okolici Dalata ni manjkalo.
Na spodnji fotki je definitivno "replika" zlatega mostu v Danangu, stopnice pa...? Hmm, mogoče navdih od maroških Himmelstreppe (Stairway to Heaven).

Ko smo že pri bizarnosti... Imena vasi si nisem zapomnil, a vsi jo poznajo (ja, vas je zaradi kipa turistična atrakcija) kot piščančja vas (chicken village).

 

Povsem drugačna arhitektura pa pokaže versko raznolikost, pravzaprav celotnega, Vietnama.

Bolj, ko sem se oddaljeval od mesta, bolj je pihal veter, tako da me množica vetrnic ni presenetila.

Z vmeščanjem vetrnic v prostor v Vietnamu očitno nimajo takih problemov, kot pri nas - pod njimi in okrog njih so čajni nasadi.
No, tudi "farme" so pri njih drugače zastavljene, kot pri nas. Velike posesti so (vsaj do neke mere) dostopne obiskovalcem in z nekakšnim "turističnim centrom" poskrbijo za dodaten zaslužek (podobno sem videl na Tajskem).

Za nas zelo nenavadno, ampak očitno vedo, da bodo na tak način pritegnili množice (vlakovna kompozicija je zgolj postavljena - ni del železnice, ni tirov daleč naokoli)

Seveda pa v takih kompleksih ne sme manjkati prostor za fotkanje.
Azijci so nori na te stvari.

V JV Aziji vedno z užitkom fotkam ljudi, ker so vedno pripravljeni sodelovati (včasih še preveč, hehe), zmeraj je veliko smeha, prijaznosti in priložnosti za (vsaj) par besed.

Na "prelomnici", ko sem s 1500mnm začel spuščati proti ničli na morski gladini...

... in jo dosegel v Phan Rangu.