Slumdogs

Poskušal sem premagati nelagodje, odpor pred drugačnostjo, tudi strah in sem zakoračil v osrčje življenja pravih slumdogerjev.
Občutek krivde, ker sem imel v roki fotoaparat, ki je vreden več, kot celotno "premoženje" sluma? Ne.
Le občutek silne nemoči, ki se me je dotaknil s tako močjo, da so fotke mesece ostale nepregledane.
Nobenega nadlegovanja, nobenega prosjačenja, nobenega opozarjanja na bedo, nobenega skrivanja revščine, nisem zaznal niti kake zavisti do mojega, hmmm, položaja. Brez strahu in sramu so se ljudje sami postavljali pred objektiv in le natančno oko lahko prepozna utrujenost in žalost v njihovih očeh.

Slum - življenje pod polivinilom

Sanje, želje, cilj marsikaterega Indijca, a žal je resničnost povsem drugačna.

Ko sem v Kolkati prvič videl polivinilasto prebivališče sem zgolj zamahnil z roko in si mislil, da gre pač za osamljen primer kakšnega "čudaka".
Potem pa naslednja ulica in še ena in spet....

Ob železnici, v bližini mostu Howrah pa celo naselje, pravi slum.
Kljub temu, da sem vajen indijske revščine, da sem videl bedo podsaharske Afrike in da sem (povsem neturistično) doživel brazilske favele, mi je prizor vseeno vzel sapo in v grlu naredil cmok. Ampak to je bil šele začetek (več v naslednjih objavah).

In še "urejen" slum v centru mesta.

Victoria Taj

Victoria Memorial Hall, posvečen kraljici Victoriji v času t.i. Britanske Indije se tudi ni mogel izogniti primerjavi s Tajom. Tokrat vsaj upravičeno, saj so njegovi snovalci odkrito pogledovali proti biseru mogulske arhitekture in za gradnjo uporabljaji celo iste vire.

Moje mnenje: Taj še vedno zmaga, z veliko prednostjo.

Žal brez indijske stvarnosti (= svinjarija vsepovsod) tudi tu ne gre.

Yellow Cab

Veliko Kolkate sem prepešačil, za večje razdalje (v petnajst milijonskem mestu je marsikatera razdalja - večja) sem poskušal uporabljati metro, a ker linije potekajo v glavnem le v smeri S-J sem se kar nekajkrat peljal v rumenem Ambassadorju.
Glede na to, jih je okoli 35,000 je bilo kaj izbirati - škoda le, ker so vsi enaki :))
Nobel tile taxiji in še taximeter imajo (kakšno olajašanje, da se ni bilo treba za vsako vožnjo pogajati za ceno) - cena vožnje je pa: tisto kar kaže taximeter x 2 + 2.
Čisto zares!

Prva fotka je nastala "kar tako", po nekaj prevozih sem se pa odločil in poškljocal svoje prevoznike.

Fotke spremenim v č/b, jim dodam še malo šuma - nagrada na Emzinu ne uide :)

Dihi z mano

Is this the real life?
Is this just fantasy?

Ja, zadnje dni se mi po glavi sprehaja tisoče pesmi s pomenljivi besedili. Sprašujem se o svetu, ki ga doživljam, o njegovi kruti resničnosti, o čudnem naključju, ki mi je omogočil rojstvo nekje povsem drugje. Ne, ne počutim se krivega za vse dobrine, ki so mi na voljo v t.i. zahodnjaškem svetu, niti ne čutim odgovornosti za vse krivice, ki se godijo milijonom okrog mene, le razumem ne.
Brez pomilovanja in s fotoaparatom v roki vstopam v svet bede, da bi pokazal kanček (za nas) navideznega sveta, a kako naj vam pokažem, opišem, razložim vse kar se dogaja okrog mene, ko še sam komaj dojemam.
Razmišljate o Tondachu? Tu je car tisti, ki ima najmanj lukenj v polivinilu.
Boste kupili nov Glade? Edina stalnica tu je vonj urina.
Pijete Evian? Ganges je za pitje, umivanje, pranje, kopanje.
Reciklirate? Življenje na, v, ob in s smetmi.

Ah, saj nima smisla. Saj ne morete ne dojeti in ne razumeti....

Še en raperski izsek:
...razumel boš, ko vdihnil boš moj zrak...