Spet me je zagrabilo

Po preseženi stotki sem se počutil popotniško izpraznjenega, kar naenkrat v meni ni bilo preganjavice in brez potnih dlani sem lahko gledal fotke z oddaljenih krajev. Po pravici povedano mi je bilo doma zelo udobno, čisto nikamor me ni vleklo in dolge mesece nisem prišel dlje kot do Rovinja. Živ dolgčas, a sem neskončno užival v supanju, jadranju, kolesarjenju, celo hoji.
V pozni jeseni pa sem kolesaril ob letališki stezi in.......
..... sedaj bi morale slediti vsaj ene tri strani globokega razmišljanja o notranjem glasu, o klicu, ki je preglasil hrup letalskih motorjev... Eh, tega še sam za sabo ne bi bral, kaj šele, da bi to storil kdo drug ;)
Torej skrajšano - zagrabilo me je.
Kam? Dilema, ker o potovanjih sploh nisem razmišljal.
Še sam ne vem zakaj, a pogled na zemljevidu mi je pogosto obstal na Laosu.
Ja, v Laosu mi je bilo vedno prijetno in odločitev je padla za še en obisk. Ampak kam v Laosu? Sever že kar nekaj poznam....Pogledam shranjene povezave (ko med brskanjem po spletu naletim na kaj popotno zanimivega, si shranim povezavo) in se spomnim na hvalospeve o vožnji z motorjem v centralnem delu. Nekaj dni nadaljnega raziskovanja in ugotovim, da bi mi par dni samostojne vožnje po kraški pokrajini povsem ustrezalo. Kljukica.
Ampak jaz bi šel še kam drugam. Na jug? V Kambodžo? Se že skoraj odločim, a si po kakih dveh tednih spletnega brskanja premislim in pogledam v povsem drugo smer. Vietnam. Ja, Vietnam mi je tudi všeč. Gledam variante kako bi vso pot opravil po kopnem, a si spet premislim, ker si mi ne da ukvarjati z vizo.
Ure in ure in ure in ure brskanja po spletu, prebiranja blogov, forumov, gledanja fotk, "sprehajanja" po StreetViewu in našel sem nekaj povsem izven ustaljenih turističnih poti, kar bi moralo zadostiti moji razvajeni popotniški duši.
S pogledom nazaj lahko potrdim tezo o zadoščenju in ugotovim, da se je (ogromen) vložen čas in trud poplačal.

In sem šel.
Letalska karta je bila cenovno in časovno ugodna, pot sem začel 8km od domačega dvorišča, postanki na letališčih kratki, več kot zadovoljivo udobje na prvem dolgem letu.
Eh, vsega lepega mora biti enkrat konec :( Pa ne mislim (le) na ogaben letalski obrok (zelo redko se zgodi, da bi mi bila letalska hrana všeč (Turkom in Francozom se uspe vsaj približati normalno prebavljivim obrokom), a pri Etihadu so uspeli pri meni zasesti prvo mesto po nepriljubljenosti (vsi obroki, ki sem jih dobil na štirih dolgih poletih so bili katastrofalno slabi, najslabši).
Kolikšna je verjetnost, da se med skoraj 400 potniki (Boeing 777-300ER) k tebi vsede tip, ki potrebuje podaljšek za varnostni pas in kolikšna je verjetnost, da poleg tega še pred tabo sedita dve LGBTWTF, ki tudi potrebujeta dodaten meter pasu?
V mojem primeru 100%. Ne, ni bil udoben let. Tudi zabaven ne, ker je sosed že na začetku začel šariti po mojem zaslonu in ga 2x celo ugasnil.  Zelo naglas: "&%$/"*&", tako da sva bila deležna začudenih pogledov vseh okoliških vrst, a vsaj kasneje sem imel mir.
Bangkok. Od zgodnjega dopoldneva do večera, a drugače ni šlo, ker mi je bila edina sprejemljiva povezava do Laosa nočni avtobus.
Po -15 (in še manj) stopinjah C doma, v dobro ogreto (+36) mesto :(
Sky train, metro, taksi do bus postaje, nakup vozovnice, oddaja prtljage, moto taksi, sky train in v zavetje klimatiziranih trgovskih centrov (sem sicer vmes šel še malo naokrog, a ne za dolgo, ker sem se ves preznojen hitro spomnil, da bo umivanje in preoblačenje mogoče šele naslednji dan opoldan).

VIP deluxe AC nočni bus do Nakhon Phanona. Sicer dosti slabše od južnoameriških cama busov, a bistveno bolj udobno od zadnjega poleta. Prtljago sem z enega busa dal na drugega, se malo pretegnil in že odpeljal do tajsko-laoške meje. Počasi, počasi... urco in pol.... in sem prišel čez vse kontrole, oddal vse izpolnjene formularje, dobil vse žige... na koncu še poziral cariniku pri skupinski fotki in moj prvi cilj: Thakhek.

Bangkok za telebane

Po več kot dvajsetih obiskih Bangkoka si le upam zapisati nekaj napotkov, predvsem glede logistike, za obiskovalce tega velemesta.

Slovenski državljani trenutno ne potrebujemo vize za turistično bivanje do 30 dni. Več in aktualne info dobite na straneh MZZ in Konzulata Kraljevine Tajske.

Pri načrtovanju poti upoštevajte tudi, da ima Bangkok dve mednarodni letališči: novejše Suvarnabhumi (koda BKK) in starejše Don Muang (DMK), ki je sedaj namenjeno predvsem nizkostroškovnim letalskim družbam (AirAsia, Nok Air, Lion Air...).

Od BKK do DMK je skoraj 50 km, ki jih avto ali avtobus prevozi v slabi uri, v primeru gneče in zastojev pa pot lahko traja tudi dve uri.

Prihod

Ne glede na katero letališče boste prišli (iz Evrope bo zanesljivo BKK) bodo začetni postopki enaki. Verjetno boste že na letalu dobili migracijski kartonček (ne, ne gre za vizo, kot je večkrat napačno razumljeno), ki vsebuje dva dela, enega potrebujete pri prihodu, drugega ob odhodu iz države. Svetujem, da ga popolnoma izpolnete, ker vas bodo v nasprotnem primeru na kontroli zavrnili in vas poslali nazaj v vrsto. Če kartončka niste dobili, ga poiščite pred vstopom v vrsto za migracijsko kontrolo.

Torej, najprej je na vrsti pregled vstopnih dokumentov - sledite napisom Immigration. Sicer odvisno od števila potnikov v določenem trenutku, a v vrsti nisem nikoli čakal manj kot pol ure, se pa čakanje lahko zavleče tudi na več kot uro.

Po opravljeni kontroli sledi prevzem prtljage - sledite napisom Baggage claim (na zaslonih je označeno na katerem traku je prtljaga določenega leta). Če boste dolgo časa v vrsti se lahko zgodi, da bo na "vašem" tekočem traku že prtljaga naslednjega leta - v tem primeru poglejte po okolici traku, tudi po širši okolici, če svoje prtljage ne najdete. Ob najhujšem scenariju (prtljage sploh ne najdete, ni prispela) pojdite do okenca Lost and Found (preden zapustite prostor za prtljago). Mimogrede - vozičkov za prtljago je veliko in so zastonj.

Sprehod mimo carine. Ob domnevi, da nimate stvari, ki bi bile potrebne prijave, izberete zelen prehod (v nasprotnem seveda rdečega). Včasih cariniki vseeno zahtevajo pregled - običajno gre prtljaga zgolj skozi rentgensko napravo. Še korak in znajdete se v hali za prihode (Arrivals).

Brez tajskega denarja boste težko nadaljevali. Na obeh letališčih je veliko bankomatov in menjalnic, a bodite pozorni, da pri dvigu tajskih bahtov poleg provizije vaše banke plačate še 210 THB lokalne provizije in da vse menjalnice nimajo enakega menjalnega tečaja. Razlike sicer niso velike, a velja pravilo, da je za višje normirane evrske in dolarske bankovce nekaj boljši tečaj in da imajo trenutno najboljši tečaj na BKK menjalnice v kleti blizu lokala Subway.

Če bi radi del ali vso prtljago pustili na letališču, to lahko storite na obeh letališčih. Na BKK sta Left luggage prostora dva, v drugem  (Arrivals) in četrtem (Departures) nadstropju, na DMK pa v drugem nadstropju Terminala 2 (tu je napis Left baggage).

Odhod z letališča

Še preden boste napolnili denarnico vam bo skoraj zagotovo kak domačin prijazno ponudil (Only for you, my friend) prevoz v mesto za 1.000 in več THB. Prijazno odklonite, ker gre za prvo prevaro, ki vas bo doletela na Tajskem. Tajska že desetletja živi z in od turizma in večina ljudi s katerimi boste imeli opravka bo prijaznih (ali vsaj navidezno prijaznih), a tako, kot kjerkoli drugod, boste prišli v stik tudi s takimi, ki vas bodo skušali prevarati. Na spletu boste našli opise desetine značilnih prevar, bodite pozorni in verjemite, da niste imuni, zgodi se lahko vsakomur.

Skratka, 1.000 THB je nerazumna cena in raje uporabite katerokoli drugo možnost prevoza v mesto.

Poglejmo variante za letališče BKK.

Najbolj enostavna izbira je taksi. Sledite usmerjevalnim tablam v prvo nadstropje, poiščite kiosk za taksije in vzemite listek za vrstni red. Ne zanašajte se na taksistovo znanje angleščine in na svojo izgovorjavo tajskih imen in imejte želeni naslov raje napisan (pogosto pomaga tudi telefonska številka). Do četrti Banglamphu (Khao San Rd, Soi Rambutrri,...) boste odšteli cca. 450 THB, ki pa jim je treba dodati še 50 THB za letališko takso in 75 THB za uporabo avtoceste.

Za isti cilj je enostavna in predvsem zelo ugodna rešitev tudi nova avtobusna linija. Gre za oranžen avtobus z oznako S1, ki pot začne prav tako v prvem nadstropju in vas za 60 THB pripelje do vstopa na Khao San Rd. Vozi na vsake pol ure od 6:00 do 20:00.

Za hiter, ugoden odhod z letališča z nadaljno možnostjo široke izbire ciljev pa seveda pride v poštev letališka železnica (Airport Rail). Vlak vozi na vsakih 10 do 15 minut od 6:00 do 24:00, začetna postaja je v kleti. Najpopularnejši postaji sta Makkasan, s povezavo z mestno podzemno železnico, metrojem in Phaya Thai, ki nudi povezavo na BTS, Sky Train. Do Makkasana stane vožnja 35 THB, do Phaya Thai 10 več. Na vlaku je običajno dovolj prostora tudi za prtljago.
 

Z letališča DMK gre zelo podobno

Postajališče za taksije je jasno označeno in do tja vas vodijo številne usmerjevalne table. Pri kiosku poveste želeno destinacijo in taksist vas bo pospremil do avta. Cena do KSR (Khao San) je približno enaka (enako veljajo dodatki). V zadnjih mesecih so vrste čakajočih zelo dolge in menda lahko na prevoz čakate tudi bistveno več kot pol ure.

Tudi z DMK vozi oranžen avtobus, le da ima tukaj oznako A4, če je vaš cilj npr. Banglamphu. Na terminalu 1 ustavlja pri izhodu 6, na terminalu 2 pa pri izhodu 12, vozi na vsakih 30 minut od 7:00 do 23:00, vožnja pa vas bo stala 50 THB.

Železniške povezave ni, je pa na voljo Airport Limo Bus Express, ki je hitrejši (manj ustavljanj) in bolj udoben od A4, vozi na vsakih 30 minut od 9:30 do 0:30, vožnja pa vas bo stala 150 THB.

Med letališčema vozi brezplačen shuttle - bel avtobus, vendar morate imeti letalsko karto s katero dokazujete upravičenost prevoza.
Seveda so iz mesta nazaj do letališč na voljo vse naštete možnosti in še množica kombijev, ki pobira potnike po hostlih. Za ta način prevoza se lahko dogovorite praktično v katerikoli turistični agenciji ali kar v svojem hotelu/hostlu. Odhodi z Banglamphuja so vsako polno uro, prevoz traja uro in pol, cene pa se gibljejo med 130 in 150 THB (menda z nekaj sreče najdete tudi za 100 THB). Priznam pa, da se nikoli nisem zanimal za tako vrsto prevoz z letališča (ne vem če ali kako deluje). 

 
Po mestu

Svetujem vam, da si nabavite zemljevid mesta. Lahko je to klasičen, papirnati zemljevid, kakšna izmed tisočerih različic, ki jih dobite na spletu, še bolje pa bo, če si prenesete brezplačno aplikacijo za vaš telefon Maps.me in si naložite tajske zemljevide. Googlovega zemljevida Bangkoka ni mogoče prenesti za off line uporabo (lahko ga uporabljate on line), v veliko pomoč pri načrtovanju in spoznavanju mesta pa je Google Street View, ki zajema praktično celotno mesto (nekje se lahko "sprehodite" celo po trgovski centrih, parkih...).

Dolgoletni sinonim za bangkoški promet je tuk-tuk, ki pa je resnici na ljubo vse bolj turistična atrakcija, kot pa resno prevozno sredstvo. V okolici KSR (in še kje) vam bodo vozniki tuk-tukov ponujali ogled mesta za 20 THB. Pojdite, če verjamete v zastonj večerje. Ok, resno - peljite se s tuk-tukom za doživetje in ob tem računajte, da vam bodo postavili dva ali tri kratnik realne cene prevoza. Barantajte.
Za "resno" premikanje po mestu imate na voljo več drugih različnih možnosti.
Taksi. Vedno vztrajajte pri vožnji z vključenim taksimetrom. Pred vstopom v taksi preprosto recite: "Taksimeter" in če bo taksist odkimal, enostavno poiščite drugega. "Dogovorjena" cena je vedno višja od izmerjene.

 
BTS, Sky Train, Bangkok Mass Transit System so imena za vlak, ki vozi visoko nad cestami in pločniki in se tako izogne gneči in zastojem. Vlaki vozijo od 6:00 do polnoči, cena pa je odvisna od dolžine vožnje. Za občasne potnike je najboljše sprotno nakupovanje vozovnic na avtomatih (preprosti koraki z razlago v angleščini) ali kioskih na postajah s fizično prisotnimi prodajalci. Najbolj obiskana je verjetno postaja Siam, izhodišče za številne trgovske centre, restavracije, zabavišča...

Metropolitan Rapid Transit, MRT ali skrajšano kar metro pa seveda označujejo podzemno železnico, ki je v Bangkoku slabše razvita, kot v drugih velemestih predvsem zaradi poplavnega področja. Deluje na zelo podoben način kot BTS, le da za vožnjo uporabljate žetone.
Najbolj množična in razvejana oblika javnega prevoza so vsekakor avtobusi. Vožnje so sicer izredno poceni (cene se začnejo že pri sedmih bahtih v neklimatiziranih avtobusih), a zaradi počasnega premagovanja razdalj (veliko postankov) jih uporabljajo skoraj izključno le domačini.

Pogosto je spregledan ladijski promet. Chao Praya je sicer pretežno odmaknjena od glavnega turističniega dogajanja, a se velja z enim od številnih čolnov zapeljati vsaj za drugačen pogled na mesto. Priporočam. 
Podobno je z velikimi čolni, ki drvijo po kanalih (Khlong) po središču mesta in s katerimi se, predvsem z okolice Siama, učinkovito izognete cestni gneči. Primer: če se od KSR sprehodite še malo naprej od Spomenika zmage, se od prvega pristanišča pripeljete praktično povsem do Siama za 9 THB in do Chitloma za 13.

Tujcem skoraj neznan način prevoza pa je z moto taksijem - na zadnjem delu sedeža motorja. Če vidite motorista s fluorescentno oranžnim brezrokavnikom s številko - ste ga našli. Primerno za kratke razdalje in če nimate (veliko) prtljage. Večinoma so cene fiksne, za neobičajne smeri pa je potreben vnaprejšen dogovor. Vožnja od BTS Mochit ali metro postaje Chatuchak do avtobusnega terminala Mochit 2 stane npr. 60 THB.
V Bangkoku deluje tudi Uber, vendar sam z njim nimam izkušenj, tako da o tem ne morem pisati.
Uber je pravkar  (28.03.2018) napovedal, da vse svoje posle v JV Aziji pre(o)daja podjetju Grab.

 
Hrana
 

Tajska prestolnica je znana predvsem po svoji ulični hrani. Lani so sicer mestne oblasti hotele prepovedati, oziroma vsaj omejiti ulične kuharje/prodajalce (razlog: slabe higienske razmere - kar resnici na ljubo povsem drži), a so na velik pritisk (svetovne) javnosti opustile svoje namere. Tako še danes, praktično na vsakem koraku, dobite nekaj za pod zob. Stvar osebnega okusa ali vam ustreza ali ne, a za primer: osnovna porcija najbolj priljubljene in razširjene poulične tajske jedi Pad Thai (vrsta praženih rezancev) vas bo stala kakih 30 THB.

Če bi se raje vsedli in pojedli kaj bolj konkretnega vas v popotniški četrti okrog slavne ulice KSR čaka več kot sto različno velikih lokalov. Restavracije v ulici severno od KSR in na Soi Rambutrri popoldan in zvečer vsaj za 2x ali 3x razširijo svoje zmogljivosti s številnimi mizami, postavljenimi po ulicah. Ponudba je pestra in za bolj preprost obrok in stekleničko Coca Cole boste odšteli kakih 100 THB, za večji zrezek s prilogo in steklenico piva pa bo treba že poseči po petstotaku.
Brez panike tudi, če vas bo lakota zagrabila sredi nakupovalne sle. Vsi večji trgovski centri (in teh je veliko) imajo po nekaj deset restavracij ali manjših lokalov s hrano. Res, da v zadnjem času prevladuje vzhodno azijska kuhinja, a tudi, če bi na svojem krožniku raje videli burgerje, kebab, testetine, ribe, pizze... ne boste razočarani (da desetin tajskih jedi niti ne omenjam).
Seveda pa je to zgolj moj pogled. Če ste bolj gurmanski tip in vam denarnica dopušča, potem v mestu najdete čudovite in izredno kvalitetne restvracije (tudi z Michelinovimi zvezdicami). Pričakovano pa je treba za obrok z več hodi pripraviti kar nekaj tajskih tisočakov.


Prenočišča

S prenočevanji v Bangkoku je enako, kot s hrano. Za nočitev na skupnih ležiščih bo zadosti že tajski stotak, lahko pa bivate v prestižnem hotelskem apartmaju za 50.000 THB.
Sam si običajno izberem prenočišče nekje v okolici Rambutrri. Gre za predel, ki je bolj miren in varen od KSR, v neposredni bližini so številne restavracije, trgovine, stojnice, agencije... prevoz od-do letališč je cenovno ugoden, le linije BTS in MRT niso blizu. Čiste, dvoposteljne, klimatizirane sobe s kopalnico (in z dobro oceno) so na voljo nekje od 600 THB; brez kopalnice in klime pa od 400 THB.

 
Nakupovanje

Nekdanji nakupovalni meki sloves počasi usiha, kar pa seveda nikakor ne pomeni, da se nakupi ne splačajo več. Med obiskovalci Tajske je kar veliko tudi takih, ki v Bangkok pridejo le po nakupih, res pa je, da so Evropejci v tej skupini vse manj opazni. 
Za marsikaterega popotnika se prva nakupovalna misel veže na Chatuchak. Gre za ogromno (največjo na Tajskem) tržnico z več kot 15.000 stojnicami, ki pa je v celoti odprta le ob sobotah in nedeljah od 9:00 do 18:00. Meni osebno ni všeč, ker so stojnice večinoma postavljene v ozkih, nezračnih uličicah in pokrite s pločevinasto streho ali plastičnimi ponjavami, tako da vročina že po nekaj minutah postane nevzdržna.
Če so vam tovrstni nakupi všeč, potem vam raje priporočam Platinum Fashion Mall. Sicer je po obsegu manjši, a večinoma prodajajo enake izdelke, kot na Chatuchaku, a vse se dogaja v klimatiziranih prostorih. Če si zaželite vročine, hoje med stojnicami in nakupovanja kot domačini, pa je v neposredni bližini Pratunam Market. 

Med turisti je zelo popularen MBK, ki predstavlja nekakšen prehod med cenenimi izdelki, ki so na voljo na tžnicah in med dražjimi, ki jih ponujajo v velikih trgovskih centrih. Dva taka: Siam Discovery in Siam Paragon sta s prehodi povezana z MBK. Če vam nakupovanja še ni dovolj, je le kakih pet minut pešačenja oddaljen Central World, ki spada med deset največjih nakupovalnih središč na svetu.
Seveda pa to še zdaleč ni vse. Večnadstropnih trgovskih centrov je v mestu še na desetine, potem pa še vse manjše in specializirane trgovine. Če veste kaj iščete, boste skoraj zagotovo tudi našli (zraven pa kupili še kaj, kar niste iskali).


 Ogledi

Namen zapisa je predvsem kako se znajti v mestu, glede ogledov pa le zelo na kratko. Mesto z okolico ima ogromno točk vrednih ogleda in od vašega zanimanja je odvisno čemu boste dali prednost. Če boste šli v Bangkok z namenom, potem že veste kam vas bo vodila pot, če greste pa le zato, ker sta bila "sosedova dva", potem pa.... Bom raje tiho, da ne bom žaljiv.

Kakorkoli - na splošno velja, da si ni treba od doma rezervirati nobenih izletov, ogledov... ker boste vse lahko storili v mestu samem, v katerikoli izmed tisočerih agencij.

Konec

Vem, da še marsikaj manjka (nisem žurerski tip, tako da ne morem dati informacij o dobrih nočnih lokalih, niti o trenutnih trendih na Patpongu, ne vem kateri je najboljši ponudnik mobilne telefonije, niti kje so najboljše kuharske šole ali dobre kinodvorane...). Kljub temu, da moj namen nikakor ni bil ustvarjanje kakšnega vodiča po Bangkoku pa bom vseeno vesel vaših popravkov, dopolnitev, ažuriranj - s ciljem, da bo zapis koristen čim večjemu številu obiskovalcev Bangkoka.

Brez kakršnihkoli zadržkov ali strahu lahko ta zapis uporabljate, delite, kopirate, režete, lepite, obdelujete... le toliko bodite pošteni, da pod avtorstvo ne navedete sebe (ali kogarkoli drugega razen mene).



Dopolnitve

Sebastjan Kovačič pravi:
Bankomati vzamejo 220 bahtov provizije AEON pa 150. Določene predele street food prodajalcev so ukinili oz. premaknili. Tiste iz pločnikov najbolj prometnih ulic so premaknili na urejene tržnice. Je pa samo urejenih tržnic drugače več kot 60 v mestu, hrane res ni težko najti

Burma - ponovno

“On the road to Mandalay, where the flyin’-fishes play, an’ the dawn comes up like thunder outer China ‘crost the Bay…"
Romantični časi v katerih je živel Kipling so že davno minili in  nisem si delal nikakršnih utvar, da bi bilo vsaj tako, kot pred šestimi leti, a sem se vseeno odločil za svoj tretji obisk Burme.

Kar malo s strahom sem odšel na pot, saj sem realno pričakoval skoraj 60 stopinj C temperaturne razlike. Benetke so bile zavite v led, doma zjutraj skoraj -20, v Baganu menda +40.

 Na srečo (no, na mojo izbiro letalske karte) je bil vsaj postanek v Dubaiju relativno kratek. Še vedno moje najbolj NEpriljubljeno letališče.

Moj prvi polet (do Bangkoka) z dvonadstropnikom. Res je ogromen, udobje pa primerljivo ostalim letalom Emiratove flote - seveda in žal so moje izkušnje le z ekonomskega razreda. Ja, na srečo se krilo, kljub razpokam, ni odlomilo. 

V novejših letalih imajo Emirati sedaj večbarvno ambientalno svetlobo, ki naj bi pomagala premagovati jet lag. Na vstopu me je pričakala čudna rdečkasta svetloba, kot iz znamenite četrti v Amsterdamu :)

V Bangkoku se počutim že zelo domače in tako me niti dolge vrste pred počasnimi tajskimi cariniki niso spravile v slabo voljo.

Fotke so pa žal zelo slabe - Pentaxov kompakt je za en "#%$&

BKK - enajstič

Jah, čakanju in prestopanju med letališči se res ne morem izogniti. Najprej me je doletelo skoraj šesturno čakanje v Istanbulu (tranzitni prostor poznam do zadnje klopce) potem pa še 18 urno v Bangkoku - staro letališče sem že zelo dobro poznal, sedaj sem se pa odlično spoznal še z "arrival" in "check-in" delom novega (pred 3. leti sva s Kim že preživela noč v "tranzitu").
Enajsti obisk BKKja ni bil prav nič dobrega obetajoč, saj so ves mesec pred mojim prihodom poročoli o neredih in celo o streljanju v tajski prestolnici. Na srečo se je tik pred zdajci stanje umirilo in turistična policistka na letališču mi je zagotovila, da je MBK shopping center spet odprt, avtobusi pa normalno vozijo do tja.
Skoraj polovico bangkoškega časa sem tako prebil v štacuni, ki je nabito polna drugih štacun - no, bolje rečeno kar stojnic. Od čisto pravih Lacoste do Boss ponaredkov, vmes pa milijon izvedenk, tudi pri Iphonih, Nokiah (je bilo vsaj 333 različnih prodajnih mest za mobilne telefone in dodatke), raznoraznih mp3 predvajalnikih in doma zapečenih DVDjih.
Zaradi policijske ure je zabava (hmmm) trajala le do 19:00, ko se je začelo množično pospravljanje, zame pa neuspešno iskanje busa za nazaj.
Da skrajšam nenapeto zgodbo - taksi mi je pobral 10€, da sem lahko noč preživel na letališču in ne npr. na policijski postaji. Prav nič zabavno ni bilo čakati jutro na napol praznem letališču , še posebej ob pogledu na monitor, kjer so se množili odpovedani leti AirAsie.
Kakorkoli - na koncu so me leteči Azijci pravočasno spustili v Hanoi.