BKK - enajstič

Jah, čakanju in prestopanju med letališči se res ne morem izogniti. Najprej me je doletelo skoraj šesturno čakanje v Istanbulu (tranzitni prostor poznam do zadnje klopce) potem pa še 18 urno v Bangkoku - staro letališče sem že zelo dobro poznal, sedaj sem se pa odlično spoznal še z "arrival" in "check-in" delom novega (pred 3. leti sva s Kim že preživela noč v "tranzitu").
Enajsti obisk BKKja ni bil prav nič dobrega obetajoč, saj so ves mesec pred mojim prihodom poročoli o neredih in celo o streljanju v tajski prestolnici. Na srečo se je tik pred zdajci stanje umirilo in turistična policistka na letališču mi je zagotovila, da je MBK shopping center spet odprt, avtobusi pa normalno vozijo do tja.
Skoraj polovico bangkoškega časa sem tako prebil v štacuni, ki je nabito polna drugih štacun - no, bolje rečeno kar stojnic. Od čisto pravih Lacoste do Boss ponaredkov, vmes pa milijon izvedenk, tudi pri Iphonih, Nokiah (je bilo vsaj 333 različnih prodajnih mest za mobilne telefone in dodatke), raznoraznih mp3 predvajalnikih in doma zapečenih DVDjih.
Zaradi policijske ure je zabava (hmmm) trajala le do 19:00, ko se je začelo množično pospravljanje, zame pa neuspešno iskanje busa za nazaj.
Da skrajšam nenapeto zgodbo - taksi mi je pobral 10€, da sem lahko noč preživel na letališču in ne npr. na policijski postaji. Prav nič zabavno ni bilo čakati jutro na napol praznem letališču , še posebej ob pogledu na monitor, kjer so se množili odpovedani leti AirAsie.
Kakorkoli - na koncu so me leteči Azijci pravočasno spustili v Hanoi.

Ni komentarjev: