Hanoi – 3x3

Tretjič v Hanoiju in še vedno ostaja eno izmed mojih naj-priljubljenih velikih (glavnih) mest. Čeprav je od zadnjega obiska poteklo že enajst let, pa se mesto ni prav drastično spremenilo. Zjutraj na obali jezera Hoan Kiem ljudje še vedno telovadijo, igrajo badminton ali si za zajtrk privoščijo obvezen Pho. V stari četrti je še vedno stotine rokodelskih in obrtniških delavnic, ženičke še vedno prenašajo težka bremena v bambusovih košarah in otroci še vedno prodajajo ponaredke Zippo vžigalnikov iz vietnamske vojne.
Največjo spremembo sem opazil pri prometu: cyclov (neke vrste rikš) sploh ni več, oziroma so zgolj za turistične vožnje, tudi koles je bolj kot ne zgolj za vzorec, je pa bistvenooooo več motorjev in avtomobilov (majhnih skoraj nič, Lexusov, Cayennov, Mercedesov in Santa Fejev :) pa več kot v kaki evropski prestolnici). No, prečkanje ceste je ostalo enako – 2x globoko vdihneš in se napotiš čez cesto, brez ustavljanja in spreminjanja hitrosti koraka. Nihče od motoristov in avtomobilistov ti ne bo ustavil, niti nihče zmanjšal hitrosti, a vseeno zadeva deluje (čeprav se na prvi pogled zdi prečkanje ceste povsem neizvedljivo in smrtno nevarno).
Še ena stalnica v Hanoiju je vlažna vročina – po treh dneh sem se ves preznojen in brez obotavljanja odločil za pot na sever.

Jutranja telovadba ob Hoan Kiemu

Pho za zajrtk

Cyclo

Z bambusovimi košarami v promet

Tudi turisti si upajo (saj jim kaj drugega itak ne preostane)

Zakaj bi kupovali avto, če se pa cela družina lahko udobno pelje na motorju

Za motoristke se je v Vietnamu razvila posebna veja v modni industriji

Where is Ken?