Phuket Vegetarian Festival - IV. del

A ni celoten festival le v znamenju "prebadancev". Ob večerih se družijo po različnih templjih, mal hodijo po žerjavici, pa po žebljih ali lestvi narejeni iz rezil, se mlatijo s cunjami, ki so jih predhodno namakali v vrelem olju.... in igrajo podobne družabne igre ;)
Pa tudi v sami povorki je še en noro zanimiv del. Mladci nosijo na nosilih svoja božanstva, ljudje pa jih obmetavajo s petardami (hmm, nekakšnimi pasjimi bombicami). Pa ne z eno ali dvema, tudi ne z desetimi ali dvajsetimi; naenkrat je v igri nekaj sto bombic - dobesedno! in dogajanje se z vsakimi nosili ponavlja na vsakih par deset metrov. Še en prizor, ki se ga z besedami, a tudi s fotografijami ne da opisati. Vse skupaj je podobno Bejrutu ali Sarajevu v "tistih" časih.
Na srečo so vsaj posledice bistveno milejše - opečeni hrbti, prsi in roke, kakšne vnete oči in polna pljuča dima.
Ene dvakrat sem šel v sredino dogajanja, a hitro spoznal, da niti slučajno nisem primerno opremljen (je bilo par fotografov z maskami, smučarskimi in delovnimi očali in bili so povsem prekriti z oblačili in brisačami), saj sem bil v kratkih hlačah in v majici s kratkimi rokavi. Z opeklino na nogah in razbolenimi bobniči sem si raje izbiral bolj varne lokacije.

Phuket Vegetarian Festival - III. del

Zavedal sem se, da je večina prebodencev v globokem transu, a vseeno me je prizor po končani procesiji v enem izmed templjev zelo presenetil.
Udeleženec procesije je s spremstvom prišel pred "oltar", se s "steklenimi" očmi zazrl v daljavo, nekaj nerazločnega (in meni nerazumljivega) govoril, zakričal in z rokama silovito udaril po kovinski mizi. V naslednjem hipu pa je že nezavesten padel vznak. Par sekund kasneje se je s pomočjo spremljevalcev "zbudil" in počasi začel zaznavati okolico.
In prizor se je ponavljal z vsakim novim prišlekom.

Phuket Vegetarian Festival - II. del

Sledi obsežna povorka/procesija po mestnih ulicah.

















Za krvavi del zgodbe pa skrbijo "brusilci jezikov".




Ko sedaj gledam fotke, mi je, milo rečeno, malce nelagodno (želodček se mi bo vsak čas obrnil), a med fotkanjem je bilo povsem drugače. Sva se na to temo s Kim pogovarjala že pred, med in takoj po končanem festivalu in si bila enotna, da te med fotkanjem zagrabi nekakšen fotoadrenalin in vse misli posvetiš iskanju kadra, kompozicije, nastavljanju kompenzacije osvetlitve.... Nefotografskih čustev praktično ni, je zgolj težnja po iskanju čimboljše, čim bolj zanimive in zgovorne fotke.
Sedaj v bistvu šele razumem delo fotoasistentov, pomočnikov ali zgolj spremljevalcev, ki jih imajo nekateri reportažni fotografi. Če nič drugega, pomagajo vsaj pri zavedanju okolice in opozarjanju na okoliščine, ki niso vedno prijazne - včasih so lahko zelo nevarne ali celo usodne.

Phuket Vegetarian Festival - I. del

Hmm, kako naj začnem z zapisom o nečem, kar se pravzaprav ne da opisati z besedami?

Na Phuket me v "normalni" situaciji ne bi spravili niti s tremi traktorji, dvigalom in buldožerjem ;) a ko sem pred parimi leti izvedel za vegetarijanski festival, sem začel razmišljati o obisku tega turističnega otoka (mimogrede: mesto Phuket Town sploh ni nič turistično - no, vsaj v primerjavi z zahodnimi "plažami" / tur. naselji Patong, Karon, Kata, Kamala...).
Priložnost se je pojavila povsem nepričakovano in s Kim sva doživela festival v vsej svoji odbitosti, bizarnosti in norosti.

Par besed v nadaljevanju zgolj za vodilo po dogajanju, ostalo pa bodo vsaj delno (saj dogajanje polno napolni vsa čutila) ponazorile fotke.
Več o pomenu festivala tu in tu

Začetek je v templjih, s "sterilnim in nebolečim" prebadanjem.
Tisti, ki prebadajo si večinoma ne menjajo rokavic (ki sploh niso sterilne), vmes pokadijo (z rokavicami na rokah) čik ali dva, si podajo plastenko vode z bližnje stojnice, stožec za prebadanje pa obrišejo z alkoholom. Še dobro, da se "prebadanci" sploh ne zavedajo dogajanja saj so v globokem transu.