Ob zaključku še nekaj (zaključnih) neurejenih misli:
- angleščina je kot drugi jezik, vsepovsod so jo razumeli in jo govorili;
- Helsinki in Tallinn kar nekaj ruščine, Riga in Vilnius (zelo) veliko ruščine;
- danskih, švedskih in norveških kron sploh nisem videl, v bistvu niti evra potem v nadaljevanju; gotovino sem uporabil le 1x, v Tallinnu, na stojnici, na tržnici;
- papirnati račun dobiš le, če ga želiš/zahtevaš;
- praktično vse sem prehodil (v povprečju po 20.000+ korakov/dan); za večje razdalje pa uporabil javni prevoz, taxija nikoli;
- javni prevoz vsepovsod deluje tekoče in učinkovito; kolesarjenje je običajno in množično;
- prometna infrastruktura je bistveno bolj urejena, kot v SLO;
- dopoldanskega kofetkanja nisem videl nikjer, razen v ultraturističnem Nyhavnu v Copenhagnu;
- pregovorna hladnost severnjakov je resnična;
- ni videti pretirane naglice (razen pri kolesarjih), a vse poteka gladko, tekoče in natančno;
- čistost in urejenost je skupna značilnost obiskanih prestolnic, a Tallinn še posebej izstopa;
- vreme je hitro spremenljivo, edina stalnica je veter;
Zelo rad imam svoje domače okolje, a tako vidim v kakšnem razvojnem in miselnem volčjem brlogu smo obstali. Bolj, ko hodim po svetu, bolj ugotavljam, da niso drugi tisti, ki nas prehitevajo, mi smo tisti, ki stopicamo na mestu
