Nightmare on Pattaya walking street

Sam nase sem bil jezen, ker sem, po vseh letih popotnih izkušenj in vedenj, storil začetniško napako. Sploh ni šlo za kak spodrsljaj ali pomoto, naredil sem katastrofalen kiks - joj, še danes se tepem po glavi zaradi te idiotske odločitve.
Za Bangkok sem si vzel preveč časa - že tako ali tako ga kar nekaj poznam, saj sem bil tu (ok, v glavnem s prestopanji - letala, vlaki, busi) več kot 20x, a sem imel v mislih družinske prednovoletne nakupe...
Res ne vem kako sem sploh lahko pomislil na to, a za razbitje "dolgočasenja" sem se odločil za obisk Pattaye. Mogoče je krivo razmišljanje, da je tokratno potovanje "na easy" in je bila pot do Pattaye tudi sila enostavna (peš do vlaka, z njim do letališča in od tam z busom do morja - vsega skupaj za tri ure in 5€).

Že prvi sprehod je popolnoma razblinil vsa moja upanja, da bo kakšen košček "slovitega" mesta vsaj malo normalen, da mi bo kaj všeč, da se bom malo ohladil v morju...
Hmm, noge sem namočil in to je bilo to.

Tisti, ki ste že kdaj potovali po JV Aziji zagotovo poznate vabila na "masazs". Tokrat so me ta vabila spremljala vse od začetka poti - v vseh mogočih oblikah: masazs, fut masazs, bodi masazs, ful masazs, hepiend masazs, bumbum.
Zgotovo pa je bilo največ, in prav nič diskretnih, vabil prav v Pattayi.

Neobičajno na fotki je le to, da so stoli prazni (jah, za večino barov sem bil prezgoden).

Za "sloves" Pattaye sem seveda vedel, a me je vseeno presenetilo število prodajaln s "travo".

Ja, "sloves"... Pattaya je središče sex turizma na Tajskem... Pa dodajmo k temu še pijačo, droge...

Veliko prezgodaj sem šel na nočni (eh, bolj večerni) sprehod, tako da je bila večina barov še bolj praznih, a se je vzorec gostov in dogajanja že nakazoval.

Ob 22. se je slovita "Pattaya walking street" že razživela.



Menda v Pattayi lahko vsak najde kar išče, mene je presenetila (pa naj ponovim, da sem vedel za sloves) predvsem številčnost "ponudbe" - na stotine deklet, žensk, tudi moških...
Priznam pa, da sem bil šokiran, ko sem šele doma (pri branju člankov in gledanju dokumentarcev) izvedel, da so v prostitucijo vključeni tudi otroci. Skoraj javno se ve kateri lokali so namenjeni pedofilom in le ti se, prav nič skrivoma, po mestu sprehajajo z desetletnimi punčkami...
Ne, ne ostane le pri sprehodih...
Bruh!!!

A kot, da organizirane prostitucije še ne bi bilo dovolj, lahko zvečer ob obali vidiš desetine "freelancerk", ki, brez zvodnikov, čakajo na svoje nove stranke.







 



En hribček bom kupil

Povezava Vietnama z rižem je vsakomur jasna, nekaj jih tudi že ve, da je dežela drugi največji izvoznik kave na svetu, o vietnamski čokoladi, oziroma pridelavi kakavovca sem tu že pisal KLIK, le malokdo pa Vietnam povezuje s čajem, čeprav sem tudi o tem že pisal KLIK in KLIK.
Lahko bi kar ponovil (copy/paste) zgodbo, ki sem jo doživel pred dobrimi petimi leti saj je Long Coc sedaj približno tako neznan, kot je bil Moc Chau takrat, hkrati pa se bojim, da se bo preneslo tudi poznejše dogajanje. Moc Chau, nekdaj nekje bogu za hrbtom, je sedaj velika turistična atrakcija s številnimi glampingi, velikim steklenim mostom, čajnimni nasadi v obliki srčkov... 

Long Coc, s svojimi čajnimi hribčki, ki nekatere spominjajo na otoke v zalivu Halong, mene celo malo na čokoladne hribčke na Boholu, na Filipinih, je dobrih 120km oddaljen od Hanoja, ravno prav za dnevni izlet.

Večina ceste do tja je bila v zelo dobrem stanju, tako da sem lahko hitro drvel spreminjajočemu se vremenu nasproti. Neobičajno visoke temperature za sredino decembra so se tu v hribih hitro spuščale, pravzaprav so v (dobesedno) nekaj minutah padle za več kot 10 stopinj C.

Močan veter je tudi prinesel veliko temnih oblakov - sem celotno pot nazaj proti Hanoju bežal pred dežjem.

Tudi če bi bilo vreme lepo, pa letni čas ni bil najboljši za oglede - kljub soboti ni bilo nobenih obiskovalcev in če ne bi bilo teh "obiralcev", bi bil med griči popolnoma sam.

Ujel sem nekaj jasnine, nekaj oblakov, veliko oblačnosti, tudi nekaj meglic, le tiste mistične svetlobe ni bilo... No, manjkalo je tudi zelenilo spomladanskih listov, sončni zahod, pa obiralke s koničastimi klobuki....
Eh, imam vsaj razlog(e), da se kdaj vrnem ;)