Kolumbijke
Zali Mehičani :)
Mariachi
Granada (Nikaragva)
...se nadaljuje...
(v odvisnosti od moje pridnosti/lenobe)
Prikaz objav z oznako Mehika. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Mehika. Pokaži vse objave
Fotke
Več fotk s spodaj opisanega potepanja - klik na naslov vas povede na strani s fotkami; pri nekaterih lahko vidite tudi točno lokacijo, kjer so bile posnete - klik na view map
Kolumbijke
Zali Mehičani :)
Mariachi
Granada (Nikaragva)
...se nadaljuje...
(v odvisnosti od moje pridnosti/lenobe)
Kolumbijke
Zali Mehičani :)
Mariachi
Granada (Nikaragva)
...se nadaljuje...
(v odvisnosti od moje pridnosti/lenobe)
Mehikanarke
naj mi oprostijo, a tako nesimpatičnih in neprivlačnih žensk še nisem videl nikjer po svetu. Nobene miline, gracioznosti, urejenosti, nobene lepote... Niti ene take nisem videl, da bi se za njo obrnil, da bi rekel, da je luštna, da je fejst, kaj šele, da bi rekel vauuu.
Že pred leti sem ugotovil, da so bolj kot ne "štirioglate", da ni pravega razmerja med višino in širino. Še enkrat potrjujem prvotno ugotovitev.
Sicer ne vem koliko mehiških telenovel je dejansko res mehiških, a vse tiste ženske so zgolj fikcija, takih enostavno ni!
Že pred leti sem ugotovil, da so bolj kot ne "štirioglate", da ni pravega razmerja med višino in širino. Še enkrat potrjujem prvotno ugotovitev.
Sicer ne vem koliko mehiških telenovel je dejansko res mehiških, a vse tiste ženske so zgolj fikcija, takih enostavno ni!
Teotihuacan
Ponovno namesto na zajtrk, na avtobus. Jah, fotografska je težka ;)
Seveda se je zgodba s trumami turistov ponovila, le da se mi jih tokrat ni ljubilo čakati - prve velike skupine so začele prihajati, ko sem imel fotkanje in tričetrt urno pešačenje do izhoda že za seboj.
Me pa resno zanima ena druga zgodba. Nekako mi je še jasno zakaj so se Azteki, Maji, Inki, Egipčani, Kmeri,... ozirali proti nebu, a nikakor mi ne gre v račun zakaj so si s tako strmimi stopnicami oteževali dostop.
Naj pove, kdor ve.
Seveda se je zgodba s trumami turistov ponovila, le da se mi jih tokrat ni ljubilo čakati - prve velike skupine so začele prihajati, ko sem imel fotkanje in tričetrt urno pešačenje do izhoda že za seboj.
Me pa resno zanima ena druga zgodba. Nekako mi je še jasno zakaj so se Azteki, Maji, Inki, Egipčani, Kmeri,... ozirali proti nebu, a nikakor mi ne gre v račun zakaj so si s tako strmimi stopnicami oteževali dostop.
Naj pove, kdor ve.
Viva la Mexico
Prihod v prestolnico je bil nadvse spektakularen - dobre pol ure nizkega preleta nad (delom) mesta, razsvetljenim z milijoni in milijoni lučk. Sem že vzletal/pristajal nad ogromnimi mesti (Delhi, Mumbai, Sao Paulo, Rio, Singapur,, Bangkok,...), a prav z nobenim ni primerjave. Naslednje silvestrovanje torej nad Ciudad de Mexicom ;)
Je pa cena za vso to razkošje izredno visoka. Že od daleč, z letala, se vidi črn klobuk nad mestom, še huje pa je, ko si na tleh in je ob sončnem in "jasnem" vremenu mesto zavito v smog, dihanje pa je podobno tistemu na robu vulkanskega kraterja, ko med zobmi čutiš prah in ko z vsakim vdihom misliš, da si pogoltnil še kos brusnega papirja.
Sličic ni, ker mi je teta stjuardka rekla: "Switch off all electronic devices".
Je pa cena za vso to razkošje izredno visoka. Že od daleč, z letala, se vidi črn klobuk nad mestom, še huje pa je, ko si na tleh in je ob sončnem in "jasnem" vremenu mesto zavito v smog, dihanje pa je podobno tistemu na robu vulkanskega kraterja, ko med zobmi čutiš prah in ko z vsakim vdihom misliš, da si pogoltnil še kos brusnega papirja.
Sličic ni, ker mi je teta stjuardka rekla: "Switch off all electronic devices".
Kupim...
kosmodisk, dormeo, lectus...karkoli, samo, da mi bo hrbtenica hvaležna.
Zle slutnje o vožnji iz Gvatemale do Mehike so se spremenile v nočno moro. Prav za konec avtobusnih voženj so me razveselili s kitajskim minibusem in že pogled nanj mi požene strah v hrbtenico in kolena. Upravičeno. Iz izkušej (in žal jih ni malo) vem, da so ti busi narejeni za ljudi "malce" manjše rasti. 190cm žive rasti ne gre med sedeže, pa tudi če odrežeš kak prst, del pete ali celo koleno. Veselja še več, ko sem ugotovil, da mi je namenjen sedež na kolesu, kar pomeni, da imam pod nogami (ki jih itak ne spravim med sedeža) še pločevinasto škatlo, ki zavzema polovico odmerjenega prostora. Užitek na kvadrat, ki ga privoščim le najbolj zagrizenim mazohistom.
Napovedanih 7 ur vožnje se je spremenilo v dobrih 10, z vmesnim prenašanjem prtljage med mejnimi prehodi - tako, malo za rekreacijo in savnanje.
Na začetku smo se še malo šalili (bus je bil povsem EU - Italijani, Nemci, Francozi, Slovenec), a vrag je hitro odnesel šalo in od Belizeja, ko smo napolnili še pomožne sedeže je bilo slišati le še stokanje in ječanje.
Dve urci čakanja v Chetumalu in skoraj 6 ur vožnje (z normalnim busom) do Meride in dan, ki se je začel ob 4:30 se je končal ob 23:30, ko sem našel prenočišče za prvo noč v Mehiki (sem ga že zamenjal, le zakaj :))
Še par besed o Belizeju.
Največji "texas" med vsemi srednjeameriškimi državami. Zidane hiše so zgolj izjema, pravilo pa lesene (iz desk ali iverk) kočure na kolih (nekaj podobnega kot v Laosu in Kambodži), okoli katerih je nekaj školjk odsluženih avtomobilov, kakšen pločevinast sod in seveda polno drugih nujno potrebnih stvari. Ljudje (rastafari look in zamorske zadnjice) so črni in govorijo angleško.
Zle slutnje o vožnji iz Gvatemale do Mehike so se spremenile v nočno moro. Prav za konec avtobusnih voženj so me razveselili s kitajskim minibusem in že pogled nanj mi požene strah v hrbtenico in kolena. Upravičeno. Iz izkušej (in žal jih ni malo) vem, da so ti busi narejeni za ljudi "malce" manjše rasti. 190cm žive rasti ne gre med sedeže, pa tudi če odrežeš kak prst, del pete ali celo koleno. Veselja še več, ko sem ugotovil, da mi je namenjen sedež na kolesu, kar pomeni, da imam pod nogami (ki jih itak ne spravim med sedeža) še pločevinasto škatlo, ki zavzema polovico odmerjenega prostora. Užitek na kvadrat, ki ga privoščim le najbolj zagrizenim mazohistom.
Napovedanih 7 ur vožnje se je spremenilo v dobrih 10, z vmesnim prenašanjem prtljage med mejnimi prehodi - tako, malo za rekreacijo in savnanje.
Na začetku smo se še malo šalili (bus je bil povsem EU - Italijani, Nemci, Francozi, Slovenec), a vrag je hitro odnesel šalo in od Belizeja, ko smo napolnili še pomožne sedeže je bilo slišati le še stokanje in ječanje.
Dve urci čakanja v Chetumalu in skoraj 6 ur vožnje (z normalnim busom) do Meride in dan, ki se je začel ob 4:30 se je končal ob 23:30, ko sem našel prenočišče za prvo noč v Mehiki (sem ga že zamenjal, le zakaj :))
Še par besed o Belizeju.
Največji "texas" med vsemi srednjeameriškimi državami. Zidane hiše so zgolj izjema, pravilo pa lesene (iz desk ali iverk) kočure na kolih (nekaj podobnega kot v Laosu in Kambodži), okoli katerih je nekaj školjk odsluženih avtomobilov, kakšen pločevinast sod in seveda polno drugih nujno potrebnih stvari. Ljudje (rastafari look in zamorske zadnjice) so črni in govorijo angleško.
Iz Kolumbije v Mehiko - najprej z domačega stola
Menda čez sedem let vse prav pride.
Bo že držalo, saj sem po sedmih letih na dan privlekel stare zapiske s potovanj po Južni in Srednji Ameriki.
Geografi bodo imeli sicer pripombe na umestitev Mehike v Srednjo Ameriko (prav imajo), a whatever... Tako so se začele priprave na letošnje prvo potepanje.
Po predvidevanjih (in načrtih) me čaka kar lepo število ur na (ne)udobnih sedežih letal in predvsem avtobusov. Glasba in filmi za krajšanje časa so že pripravljeni in tudi z obnavljanjem skromnega znanja španščine sem že začel.
Načrtovana pot
Bo že držalo, saj sem po sedmih letih na dan privlekel stare zapiske s potovanj po Južni in Srednji Ameriki.
Geografi bodo imeli sicer pripombe na umestitev Mehike v Srednjo Ameriko (prav imajo), a whatever... Tako so se začele priprave na letošnje prvo potepanje.
Po predvidevanjih (in načrtih) me čaka kar lepo število ur na (ne)udobnih sedežih letal in predvsem avtobusov. Glasba in filmi za krajšanje časa so že pripravljeni in tudi z obnavljanjem skromnega znanja španščine sem že začel.
Načrtovana pot
Naročite se na:
Objave (Atom)