Zid, velik zid, kitajski zid, Veliki kitajski zid

Pred (mnogimi) leti sem dejal, da grem nazaj na Kitajsko le še toliko, da si ogledam Veliki kitajski zid, a sem bil od takrat med "rumenimi poševnooki" še dvakrat, a niti približno ne blizu tej dobrih 21 tisoč kilometrov (ja, dobro ste prebrali) dolgi gmoti kamitih zidakov.
V četrto gre rado, še posebej, ker je bil Zid na koncu načrtovane poti.

Kitajske oblike turizma sem se že nekako navadil, tako da me pristop k Zidu ni niti najmanj presenetil.
 

Navkljub vsem pričakovanjem me je bolj presenetila mogočnost in lociranje, pa čeprav sva videla le majhen delček celote.

Obisk Zidu pa ni tako preprosta zadeva, kot bi si kdo sprva mislil. Ok, je lahko, ampak....
Najbolj preprosto bi si bilo v Pekingu plačati (pol)dnevni izlet, ampak zakaj bi preprosto, če gre tudi bolj zapleteno in po ovinkih.
Sam sem se odločil za kombinacijo metroja, pešačenja, medkrajevnih avtobusov in taxija - vse podprto s celo stranjo kitajskih pismenk, ki sem jih med potjo kazal, da se je pot ujela z načrtovano.

Ja, načrtovanje je pomembno, ker se v nasprotnem primeru lahko zgodi tole:
Takole izgleda Zid ob Badalingu (najbljižje Pekingu) ob kakem prazniku.  
Vir: http://www.scmp.com/sites/default/files/galleries/2012/10/05/333.jpg

Tako je bilo pa na moji izbrani destinaciji in ob pravem času (s prvim jutranjim busom iz Pekinga).
Mutianyu je sicer kakšno urco bolj oddaljen od Pekinga kot Badaling, a razlika je očitna.

No, saj turisti so bili, a je bila "gneča" znosna; tako kot tudi dopoldanska vročina (opoldan je že krepko pripekalo in kar malo sem pogrešal stojnice s hladno Coca Colo ;))

Kitajci ne bi bili Kitajci, če ne bi naredili svojsten "sestop" z Zidu.

Na koncu se je bilo vendar treba ustaviti in takrat je prišel tudi čas za razmislek.
Še kdaj na Kitajsko, kljub temu, da je Zid sedaj odkljukan?

Med svojimi popotnimi zapiski, načrti, željami je tudi nekaj kitajskih imen - torej me vleče; po drugi strani pa me ob misli na kitajsko obliko množičnega turizma odvrača.
Kaj pa vem.

Inšalah.

Ni komentarjev: