Narodnostna pestrost je še vsaj približno taka kot pred desetletji, mogoče celo stoletji. Hanov je malo, največ je Ujgurov, veliko pa tudi Kirgizov, Tadžikov in Uzbekov.
Le težko je ugotoviti kdo je kdo ;)
Za konec kašgarske zgodbe pa še stavek, dva o čemer navadno ne izgubljam besed.
Prenočevala sva v Kashgar Pamir Youth Hostel in z veseljem lahko povem, da je imel daleč najbolj kul in prijazno osebje, kar sem ga doživel kjerkoli na Kitajskem. Mlada šefica je presenetljivo dobro govorila angleško, bila vedno pripravljena pomagati, osnovne napotke nama je prevadla v kitajščino in ujgurščino in, kar je za Kitajsko prav neverjetno, ob prihodu nama je na lepe oči dala nekaj juanov (iz Kirgizije sva prišla brez kitajske valute, banke so bile zaprte, bankomati pa vsaj meni niso hoteli dati novcev) za "preživetje" prvih dveh dni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar