R. I. P. po armensko

Na potovanjih kar pogosto zavijem tudi na pokopališča, ker na svojstven način odražajo kulturo in običaje dežele, hkrati pa še poskušam pokazati drugo plat "življenja", ki ga običajno ne vidite na razglednicah, turističnih katalogih, pravzaprav niti v popotniških blogih.

Adijo Karabah

Karabah ni prav velik in tako sem z lahkoto v istem dnevu prevozil še dobršen del severnega dela in nadaljeval v Armenijo.

Seveda z nekaterimi postanki - v neposredni bližini Vanka je samostan Gandzasar.

Spet sem bil razočaran nad izredno siromašno notranjostjo.

Tudi cesta me ni navdušila, eh, pa saj sem bil že vajen. Na posnetku je vidna tudi edina bencinska črpalka od Stepanakerta naprej (malo pred Drmbonom) - tako za predstavo kako izgledajo :)

Še en postanek pri samostanu Dadivank.

V armenski različici Wikipedije ga opisujejo z izbranimi besedami: "This is probably the most magical place in all of Karabakh".... no, vsake oči imajo svojega malarja in jaz se nisem prav dolgo zadržal na tem čarobnem kraju.

Še nekaj zavitih in tresočih kilometrov in že sem prišel do mejne kontrole.

Pa še nekaj makadama do prelaza Sotk in adijo Karabah - vstopil sem nazaj v Armenijo.

How bizarre

Lahko rečem, da sem videl že kar nekaj sveta, a dvomim, da sem kje videl kaj tako bizarnega, kot v Vanku.

Iz Stepanakerta sem v dobri uri prevozil slabih 50km in srečal ene tri, štiri avtomobile, potem pa se ustavil pred vstopom v Vank.
Ja, vuko****a v vuko*****i - sredi ničesar (tudi naslednjih nekaj ur vožnje naprej ni bilo ničesar) stoji vasica z nekaj več kot tisoč prebivalci.

V njej pa hotel Eclectica...

... in hotel Sea Stone...

... in umetniške skulpture...

... in noro bizarnih objektov je polno na vsakem koraku.

Avtomobilske tablice, ki so bile včasih na azerbajdžanskih avtomobilih, danes pa krasijo "avenijo" v Vanku so sicer iz druge zgodbe, a vseeno dopolnjujejo bizarnost vasi.
Mi je žal, da nisem pofotkal tudi izgleda vasi.... Aja, čaki, saj prave vasi sploh ni - gre le za nekaj deset hiš, ki so razkropljene po hribu nad hoteloma. Je pa spodaj še nova šola z bazenom - ob trgovini, v obliki leseno pločevinaste lope s cca. 10 kvadratnimi metri površine.
V čem je štos?
V Vanku se je rodil Levon Hairapetian, rusko-armenski "poslovnež", ki je menda obogatel v času ruske energetske privatizacije in si skozi leta nakopičil toliko denarja, da je lahko v svoj rojstni kraj (in tudi drugam po Karabahu) vlagal dolarske milijone.
Ne vem kje je sedaj, a zadnji podatki na spletu kažejo, da so ga Rusi že izpustili iz zapora....