V mestu začnem spraševat motoriste (namesto taxija te odpeljejo na zadnjem delu sedeža) za silk village. Tu mač angleščine za lokalce, zato jim poskušam olajšati delo z imenom vasi:"Van Phuc?"
"Ok, Van Phuc, ok!" In sva se z enim stricem zapodila v nemirni hanoijski promet. Čez slabe pol ure prideva nekam, kjer je na tabli sicer pisalo Van Phuc, a o svili ne duha, ne sluha.
Na moj vprašujoč pogled, mi motorist pokaže na skupino novih hiš, pred njimi pa vratarnica z napisom Reception. Hmm, meni tole bolj izgleda, kot kake poslovne hiše. Vprašam teto na recepciji. Nič. Ponoviva vajo z zapisom na papirju: "Aaaaa, šilk vilič. Not hir. Far avej. Not dis Van Phuc."
Pa sem poiskal novega motorista, ki mu je bilo takoj jasno kam hočem in sva se peljala kak km, dva - do napisa Emergency. Pri mojem prepričevanjem, da nisva na pravem mestu pristopi tretji motorist....
Ja, v tretje gre rado, pa še dobršen del novega Hanoija sem spoznal - znova z enourno vožnjo na motorju.
Ni komentarjev:
Objavite komentar