Nazaj v Dalat

Spet sem mislil, da bom za pot potreboval več časa in sem se tako na motor vsedel že zgodaj zjutraj. Najprej dolgočasna, večinoma ravninska vožnja, ki jo je "popestril" (spet) močan veter.

Bolj, ko sem se bližal Dalatu, bolj ovinkasto in strmo je postajalo.

Če bi vnaprej vedel, da mi bo ostajalo toliko časa, bi zagotovo zavil na kakšno stranpot, saj je pokrajina izgledala zelo privlačno.

Upam, da se način "poljedelstva", ko se spomladi kuri ogromne zaraščene površine ne seli s Tajske tudi v Vietnam.

Še 500 višinskih metrov pred mano, v tanku pa skoraj nič več bencina in nikjer bencinske črpalke, še vaških prodajaln, kjer ti natočijo iz steklenic, ni bilo nikjer. Jp, pošteno me je skrbelo kaj bo, če obstanem na cesti, ker tudi prometa ni bilo skoraj nobenega.
Pa je nekako, na koncu verjetno že na hlape, le uspelo.

Ampak vse pa vseeno ne more iti gladko :(
Izposojevalnica je bila zaprta, moja vietnamska sim kartica ni omogočala telefoniranja in kar dolgo je trajalo, da se je nekdo pripeljal mimo, da sem ga ustavil in poprosil za klic.
Sem bil pa vesel, da sem se znebil motorja v takem stanju, kot sem ga prejel in da sva oba ok prestala tedensko vožnjo (ja, v vietnamskem prometu to še zdaleč ni samoumevno).