da sem še vedno v Gvatemali. Glavna ulica je kot tista v Jangšoju (cel kup trgovinic, stojnic, agencij in restavracij), nove hiše so zidane na enak način, kot v Vietnamu, v izložbi vidim, da prodajajo saronge z Balija, v pekarni take cimetne zvitke, kot v Katmanduju, na stojnicah take prevleke za blazine, kot v Luang Prabangu in torbe kot v La Pazu, po ulicah pa vozijo čisto pravi indijski tuktuki.
Ne vem, al spim in sanjam....
Še sprehod do konca ulice - VAUUUUU. Panajachel leži ob velikem jezeru, ki je obdano s strmimi hribi, v daljavi pa se vidi vulkan, dva (hmm, so trije?)
Prav zares bom moral jutri še enkrat preveriti kako divje so sanje in kako lepa je realnost.
Ni komentarjev:
Objavite komentar