Indiana Jones v Apocalypse Now

Potovanja mi niso dopust, še manj jih imam za poležavanje. Kilometrov peska bi se slej ko prej naveličal, zato sem se ustavil v edini lokalni "turistični agenciji". No, pretiravam z nazivom ;) En možak prodaja avtobusne karte, da pa se dogovoriti tudi za najem motorja (pač poišče sokrajana, ki je pripravljen posoditi motor - uradno se to ne sme, a kaj bi, če je najbljižji policaj oddaljen ene dve, tri ure vožnje). Pa sva se dogovorila. Ne samo motor, dobil bom še motorista. Sem tako hotel, ker sem videl v kakšnem stanju so motorji in nisem imel nobene želje, da bi s pokvarjenim ali polomljenim motorjem ostal kje, sredi ničesar.
Prav velike izbire glede cilja ni. Edina prava je sosednja vas Chaung Tha - hitro razvijajoče se turistično središče. Jah, spet - za burmanske poglede in razmere. A mi zopet ni bilo toliko do cilja, kot do same poti. Na enem blogu sem zasledil, da pot poteka ob obali (prevozna samo za motorje in kolesa) in je vredna vsakega truda. Grem pogledat.
Vedno imam zadosti rezerve glede navdušenja, a tokrat sem bil več kot pozitivno presenečen. Iz minute v minuto se je pokrajina bliskovito spreminjala in dve uri sta minili, kot bi mignil, še čakanje na prihode čolnov s katerimi smo premagovali številne izlive rek v morje.

Najprej sva zavila proti notranjosti. Čez hribčke, kamenje, pesek, prah in skozi opustelo pokrajino.

Sem čakal kdaj se bo izza ovinka v nizkem letu pojavila jata helikopterjev, iz zvočnikov zadonela glasba...

 Back to reality. Motor na čoln in lepo počasi (z veslanjem) čez vodo.

 Skozi džunglo, ki se je ne bi sramoval niti Indi.

 Kilometri peščene plaže. Nikjer žive duše, le sledi motorjev v mivki.

 Srečanje z ribiči, ki ogromne mreže vlečejo proti kopnemu.


Sem ter tja kakšno srečanje s tistimi, ki gredo po bližnjici. Med vasema poteka še ena pot, a je nekaj deset km daljša, saj je treba zaviti krepko v notranjost.

 Oseka.

Spet prečenje vode na čolnu. Tokrat na motorni pogon.

Kot napisano - pokrajina se stalno spreminja. Prej dolge peščene plaže, potem neprehodni pasovi mangrove.

 Hmm, v kateri film bi šlo pa tole?

 Spet skozi "gozd", tokrat po kar široki in utrjeni potki.

 Če so že potke širše, pa naj bodo še reke.

 Še malo čez travnike, tudi polja.

Skozi vasico.... "Klasičen" način gradnje za JV Azijo: bambus, palmini listi (za streho jih prej 3 dni namakajo v morju, da se znebijo vseh živalc) in vse skupaj dvignjeno od tal (spet zaradi živalc - tokrat malo večjih, ponavada z repom).

Prihod v Chaung Tha. Kako je tam pa v nadaljevanju ;)

Ni komentarjev: