Ko so češnje cvetele

Oh, ko bi vedeli kolikokrat sem "narisal" možne poti, koliko letalskih in železniških povezav sem preveril in kolikokrat sem spreminjal datume odhodov, prihodov, prestopov... Ampak s pogledom nazaj z veseljem ugotavljam, da čas ni bil zaman in da se je vložen trud povsem poplačal saj mi je uspelo združiti želene datume in lokacije.

Ena izmed želja je bila, da bi v Korejo prišel v času cvetenja češenj...

... in kljub temu, da se je april šele začel, je bilo cvetenje že v svoji zadnji fazi.

No, nekaj cvetočega drevja (kot je tole v Kraljevi palači) je še vedno razveseljevalo mojo dušo in puščalo zapise na pomnilniški kartici fotoaparata.


Praznik cvetenja češenj v Koreji seveda ni tako znan, kot na Japonskem, a vseeno privablja ogromne množice ljudi (no, saj je že samo Seoulčanov več kot 10 milijonov). Na zadnji praznični dan je bilo gibanje po "češnjevih" ulicah kar težavno (za fotkanje mi je pa sploh zmanjkovalo prostora).




Najbolj zanimivo, pestro in slikovito je bilo ob reki Han, v četrti (pravzaprav gre za velik rečni otok) Yeouido. Tukaj sem preživel kar dobršen del praznične nedelje, med domačini, ki so počivali, se sprehajali, si pripravili piknik in celo postavili šotore.





Že med vožnjo s podzemno železnico sem bil presenečen, da so bili vagoni na nedeljsko dopoldne tako polni, še bolj pa nad tem koliko ljudi je bilo v pohodniški, kolesarski in celo planinski opremi (mimogrede: tudi s kolesom je mogoče na metro).
No, potem sem pa ugotovil, da je na Yeouidu ogromen park in številne sprehajalne in kolesarske poti in so se ljudje pač prišli rekreirat, zabavat. Izgleda da je denarja za vrhunsko športno opremo (očitno tudi zelo dostopno) dovolj, problem nastane "le", kje to opremo uporabiti. In tako je bilo na povsem ravni, asfaltni kolesarski stezi mogoče videti vse od specialnih koles za vožnjo na kronometer, preko električnih mestnih in karbonskih gorskih do modernih "fat-bikov" (hehe, ne gre za debele bike, ampak za bicikle z debelimi gumami).
Res je bila fajn nedelja - malo v gneči pod češnjami, malo izmikanja dvokolesnikom, skirojem in hitrim tekačem in veliko posedanja med zanimivimi domačini. Razlog ZA, da bi se še kdaj vrnil.

Ko bodo češnje spet cvetele, se ne bom zaprl v sobo in zatrl spomine (Peter Lovšin), ampak se bom z veseljem spominjal praznične nedelje v Seoulu.

Ni komentarjev: