Če mesto leži ob izlivu reke v morje potem se upravičeno pričakuje, da bo ribištvo vsaj ena izmed glavnih dejavnosti.
Ja, v Hoi Anu sem se takoj odločil, da preverim stanje, še v mraku zajahal motor in sončni vzhod pričakal na novem mostu, ki preči širok izliv reke Thu Bon.
Kljub rani uri pa so me ribiči prehiteli in večina bark je bila že zasidranih.
Na obali se je odvijalo kar živahno trgovanje z ulovom - nekaj vele in nekaj maloprodaje.
Led za transport ulova.
Jutranja kava po delovni noči.
Popravljanje in čiščenje mrež.
Nekaj vožnje ob obali in odkril sem mini ladjedelnico.
Srečno naključje, da sem prisostvoval splavitvi ladje.
Seveda pa hoianski ribiči ne lovijo samo z ladjami. Na reki je veliko ogromnih kitajskih ribiških mrež (ok, so vietnamske, a delujejo na zelo podoben način kot kitajske - s spuščanjem in dviganjem).
Z nekaj truda se da loviti tudi z obale.
Sicer ne izgleda tako, a gre za tipičen ribiški čoln.
Menda so zaradi davkov na plovila v času francoske kolonizacije začeli iz bambusovih vlaken plesti ogromne košare, ki tako niso bile podvržene davščinam.
Kljub temu, da je bila obala polna košar, pa nisem videl njihove uporabe. Očitno čas ni bil pravi.
To je bil le prevoz z obale do barke.
Ok, ribiči (na različne načine) ujamejo ribe...
... ki jih potem prodajajo na tržnici v Hoi Anu. Niti slučajno ni tako velika, kot tista, ki sem jo pred parimi dnevi videl v
Seolu...
... je pa izbira vseeno zelo pestra....
... delo pa vsaj zelo podobno, če ne že povsem enako.
Ni komentarjev:
Objavite komentar