V deželi Shqiptarjev

Na Ohridu so nas strašili glede poti čez gorati del proti jugu Albanije, češ, da se še LandRoverja polomi, da itak južno od Tirane ni ničesar...
Pa ni bilo tako hudo. Cesta je bila vsepovsod, resda ozka, zavita, vzpenjajoča in spuščajoča se, dostikrat zelo luknjičava, a prevozna. Vedoč, da imam daleč največ izkušenj (ja, res je - brez kake lažne skromnosti) z vožnjo po takih in tujih cestah, sem se zjutraj vsedel za volan in do popoldneva prepeljal vse ovinke do Gjirokastra, kjer se je začela boljša cesta.

Že par km čez mejo so nas "pozdravili" prvi (in zelo številni) ostanki Hoxhajevega režima.

Pokrajina je bila razgibana, slikovita, divja, fotogenična, vredna vseh ovinkov.

Žal pa tega ne morem trditi za vasi in mesta skozi katere smo se peljali. Kakorkoli se je že imenoval *izem, ki ga je vpeljal Enver, naredil je ogromno slabega in zdi se mi, da so posledice krepko vidne še danes. Brezosebna gradnja, blokovska naselja v vaseh, nobenega vzdrževanja, vsepovsod propadanje. Hmm, v bistvu že videno - lani v Moldovi.

Gjirokastër/Gjirokastra je ena izmed top turističnih destinacij v Albaniji. Staro mesto pod zaščito UNESCA. Name ni naredil kakega posebnega vtisa. Mogoče sem že preveč razvajen.

Ali pa se razlog skriva v bolj natančnih pogledih.

Kvaliteta bivanja v novem delu.

Še nekaj prepoznavnih značilnosti Albanije: satelitske antene, zbiralniki vode in - sploh ne nazadnje, kaj šele najmanj pomembno - Mercedesi (o tem kaj več pozneje).

Tudi Butrint z arheološkimi ostanki grško/rimskega mesta me ni prav nič navdušil. Žal se ne more primerjati z videnim v Atenah, Rimu, Tuniziji, Maroku, Turčiji, Siriji...

Sarandë/Saranda - tipičen primer hitro razvijajočega se albanskega načina "turizma". Vsepovsod raztresena, že na prvi pogled slabo (ali pa sploh ne) načrtovana gradnja, predimenzioniranost objektov, brez kakršnekoli skrbi za okolje... Beton in opeka. Žalost.

Na poti proti severu. Slabe ceste so se izmenjavale...

...s povsem novimi.

Bolj kot ne edini smerokaz v J Albaniji. GPS kartografije seveda tudi ni, tako nam je za navigacijo preostalo edino "ustno izročilo" :) Ničkolikokrat smo se ustavili in spraševali po pravi smeri.

Lepota albanske obale.

Z nekaj napakami.





Na eni strani revščina, na drugi pa definitvno največje število Mercedesev na kvadratni meter asfalta (in makadama). Novi, najnovejši, stari, kupljeni, podedovani, "uvoženi", "spedenani", razpadajoči... dežela jih je polna.