Kruh naš vsakdanji

Ne, še zdaleč ni to kar mislite.
Vozička sta res malo čudna (o skladnosti barv in oblačilih raje ne bi) in bi človek na hiter pogled mislil, da je kriza in mraz in pride prav star voziček in odeja čez otroka...

A že za vogalom se izkaže, da gre za nekaj povsem drugega.
Celotna Slovenija ne premore toliko starinskih otroških vozičkov, kot jih v Uzbekistanu vidiš v enem kraju na eni sami tržnici. Pravzaprav je dovolj že ulični vogal in že nastane mala tržnica.


 Ponudba komaj sledi povpraševanju - tam kjer je največja gneča, tam je svež kruh.

Najbolj znan uzbeški kruh je prav tisti iz Samarkanda (po legendah naj bi bil tudi neprimerljiv s kruhom iz drugih mest) in pravilno pripravljen non/nonlari/лепешки (kruh) naj bi bil užiten (in dober) vsaj tri leta - treba ga je zgolj poškropiti z vodo in dati v tandir (ja, podobno ime, kot v Indiji - tandoori - seveda gre za lončeno peč). Menda pa je v zadnjih letih primerna tudi mikrovalovka ;)


Oblike so bolj pestre in dodelane, kot dodatki, vrste in okusi.
Je pa zares dober.

Če imate tandir in bi ga radi poskusili narediti doma:

Ni komentarjev: