Nekega jutra, ko se zdani

Čeprav že nekajkrat doživet (hvala dobrim vilam, ki so mi to omogočile), pa je zame še vedno najlepši sončni vzhod z vrha Shwesandaw pagode v Baganu.
Prej je bilo tako: KLIK

Vse se začne še krepko v temi (ja, brez poznavanja okolice je lokacijo skoraj nemogoče najti).

Tik pred sončnim vzhodom (fotka malo laže - dejansko ni tako svetlo) se, kot gobice po dežju, začnejo dvigati baloni.


Ko sem bil prvič v Baganu sta si nebo delila dva balona, tokrat sem jih naštel 18.


Gneča v zraku, gneča na tleh.

Sta prišla dva Izraelca, ko se je že začelo daniti, ko so bile vrste že polne, z željo, da se vrineta pred mene in sta bila izredno začudena (hmm, kar zgrožena), ko sem ju na sicer vljudno vprašanje odpravil s kratkim: "No!"
V vračilo sem dobil nekaj hebrejščine in: "You're rude"; jaz pa brez slovenščine: "You're late."
Ja, zgodaj je treba priti na položaje ;)




 Marsikdo je prehitro zapustil stupo. Meglice naredijo vzdušje šele po sončnem vzhodu.

 Je pa res, da "predstava" ne traja dolgo in da je najlepši pogled le proti soncu.

Še malo igranja s panoramo (seveda vse "z roke")

... in to je to.
Hmm, le vprašanje časa (leto?, dve?) kdaj bodo zaprli dostop do stupe. Na večino stup (pagod) se tako ali tako ne sme več plezati.

Ni komentarjev: