Končno tisto, kar sem pričakoval od Sri Lanke.
Hotelskih kompleksov v Nilaveliju nisem niti opazil, čeprav sem se peljal mimo, malo pred Trincomaleejem pa sem se vseeno ustavil in se odločil, da tuktuku privoščim dan počitka.
Ulica, ki je od glavne ceste vodila proti morju je imela vse kar sem potreboval: guesthouse z zadovoljivo sobo in varnim parkiriščem za trikolesnika ter nekaj restavracij s kar široko ponudbo hrane. Do začetka mesta (in prvega bankomata) je bilo za dobre pol ure hoje (po vseh presedenih urah mi je povsem ustrezalo), do plaže pa kaki dve minuti (mi je tudi ustrezalo).
Zelo hitro sem tudi opazil, da sem na področju, ki ga je božični cunami l. 2004 zelo prizadel.
Veliko čolnov, malo turistov - a) ni bilo nikogar s katerim bi delil stroške prevoza do otoka Pigeon b) sem pa lahko dosegel razumno ceno za prevoz do koralnih otočkov (pa še vstopnini sem se izognil)
Fotke v eni izmed naslednjih objav
Večji del dneva pa mi je ostal za dolge sprehode po plaži in opazovanje lokalnega življenja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar