Desesperanza

Čeprav so mi že v zgodnjih razredih osnovne šole povedali, da nimam posluha (vrgli so me iz pevskega zbora) me glasba spremlja praktično vse življenje. Tudi na poteh. V bistvu tukaj še bolj. Ničkolikokrat se potem spomnim kje sem "tisti" komad poslušal in kakšni spomini me vežejo nanj.
Se kdo še spomni ELO (Electric light orchestra) ali pa CCR (Creedence Clearwater Revival)? Prvi so me spomnili na pisanje domačih nalog, ko sem matematične probleme reševal s pomočjo Vala 202, drugi pa na prijetne trenutke pod hišicami na drevesih v turškem Olimpusu.
Pri večerji (btw. prvi na tej poti) pa zaslišim špansko priredbo enega komada, ki sem ga poslušal s svojo prvo resno punco. Uf, kje je že to. Ne spomnim se niti več naslova in bom moral doma obrisati prah z vinilk, a asociacije se vseeno prikažejo... Še dobro, da so naval sentimentalnosti zmotili otroci, ki so prodajali chicle.
Nič čudnega torej (zaradi glasbe, ne zaradi sentimentalnosti :)), da me je petje zmamilo v cerkev. Najprej sem mislil, da je kak koncert na bližnjem trgu, potem pa le videl, da nenavadni (za naše razmere)zvoki prihajajo iz cerkve.


Za fotofrike:Markova petka pri ISO1250 - zunaj tema, v cerkvi pa kot pač v cerkvah